Arhiv NTRC

Da si je treba pred sklenitvijo zavarovanja vedno vzeti čas in dobro razmisliti, kakšnim tveganjem smo izpostavljeni, pravi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja mag. Maja Krumberger. »Če ljudje živijo pod hribom, naj razmislijo o plazu, če je hiša na ravnini, tovrstno zavarovanje ni potrebno. Ob sklepanju premoženjskega ali kateregakoli drugega zavarovanja naj ljudje vedno premislijo, ali lahko tveganje, pred katerim se hočejo zavarovati, ogrozi njihovo finančno varnost in kaj vse lahko zaradi tveganja izgubijo.«

Po ocenah Slovenskega zavarovalnega združenja tretjina stavb v Sloveniji ni zavarovana. Pri nepremičninah, ki so zavarovane, po besedah sogovornice obstaja velika razlika med tem, ali je zavarovanje polno, kar pomeni, da je sklenjeno za celotno vrednost premoženja, ali je sklenjeno za nekatera tveganja, kar pomeni, da je omejeno na nižje zavarovalne vsote. Krumbergerjeva je dejala, da bodo zavarovalnice po zadnjih neurjih in poplavah zagotovo izplačale vse odškodnine, ki so bile določene z zavarovanji. A če je zavarovalna vsota za nekatera tveganja omejena na vrednost – na primer na deset ali dvajset tisoč evrov – zavarovalnica ne more izplačati višjega zneska, kot je bil dogovorjen v pogodbi.

Poplave, ki so Slovenijo doletele tokrat in so katastrofalne tudi za zavarovalnice, so petstoletne. Ker takšne naravne nesreče niso tako pogoste, ljudje še toliko bolj tehtajo, ali se jim kaj takšnega res lahko zgodi in kako jih lahko prizadene,je dejala sogovornica. »V SZZ se zavedamo tudi, da je zavarovanje za marsikoga drago, čeprav se je zdaj po teh naravnih nesrečah izkazalo kot poceni. Kadar se leta in leta nič ne zgodi, človek pozabi na nekatera tveganja, ki jim je izpostavljen. Ko se zgodi kakšen katastrofalen dogodek, se povpraševanje po zavarovanjih poveča. Po potresu v Petrinji se je na primer povečalo zanimanje za potresna zavarovanja. Ko spomin ljudi na naravno nesrečo nekoliko zbledi, ne čutijo več takšne potrebe po sklenitvi zavarovanja.«

Kljub skromnejši odškodnini ni obupala

Kako narava pokaže zobe, je že večkrat izkusila 71-letna Marta Lončar iz Letuša. Ob avgustovskih poplavah je voda v njeni pritlični hiši segala 1,7 metra visoko. Ker je bila Lončarjeva takrat na dopustu, ni mogla pred naravno nesrečo rešiti ničesar. »Z odškodnino od poplave leta 2012 sem lahko obnovila vse, tokrat ne bom dobila toliko kot takrat, več bom morala primakniti sama,« je dejala, ko smo jo pred dnevi zmotili med čiščenjem mulja v okolici hiše.

»Voda mi je uničila skoraj vse, razen kopalnice. Uničeni so kuhinja, spalnica, sedežna garnitura, gospodinjski aparati,« pravi upokojenka, ki se je v dom v Letušu preselila pred 14 leti. Ena poplava je njeno domovanje prizadela že leta 2012. Takrat, ko je voda segala 40 centimetrov visoko, je najkrajšo potegnila laminatna talna obloga, zato jo je sogovornica nadomestila s ploščicami. Slednje so zadnjo povodenj zdržale, tako da jih tokrat k sreči ni treba ponovno zamenjati. »Menim, da k poplavni ogroženosti našega območja prispeva slaba regulacija struge Savinje. Tudi v preteklosti reguliranje verjetno ni bilo bistveno drugačno, vendar takrat ni bilo tako silovitih nalivov,« razmišlja.

Foto: Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku