Arhiv Štajerskega Tednika

Stavka se je marca nekoliko zaostrila, saj so nekateri zdravniki umaknili soglasja za nadurno delo. Vlada je nato sprva z odlokom, nato pa z novelo zakona o zdravniški službi razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko. Trenutno tako ni informacij o večji okrnjenosti delovanja zdravstvenega sistema. Fides in vlada rešitve, ki bi vodila v konec stavke, nista našla niti ob pomoči mediacije, zato stavkovna pogajanja še vedno tečejo.Sredi maja je predsednik vlade Robert Golob prvič napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Po javni razpravi, v kateri je na osnutek novele več kot 100 organizacij in posameznikov podalo 350 različnih vsebinskih pripomb, se je z dopolnjenim osnutkom na svoji zadnji redni letošnji seji, tik pred božičem, seznanila tudi vlada in ga pred sprejetjem sklenila poslati še v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu. Socialni partnerji bodo o predlogu razpravljali na prvi seji v januarju. Po obravnavi bodo izpolnjeni pogoji, da vlada predlog pošlje v DZ, je na novinarski konferenci napovedal premier Robert Golob.

        Po zadnjem znanem predlogu bi bili javni zdravstveni delavci lahko delno zaposleni tudi pri tako imenovanih čistih zasebnikih. A le pod pogojem, če bi bili v javnem sektorju redno zaposleni za vsaj 40-odstotkov. Ta del bo po Golobovih besedah največje vprašanje pri obravnavi predloga novele na Ekonomsko-socialnem svetu.

Preberite še ...

Zanimivosti

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

        A zdravniki niso edini, ki so se v letošnjem letu odločili za stavko. Zaposleni na večini upravnih enot so zaradi prenizkih plač in kadrovske podhranjenosti najprej v januarju izvedli enodnevno stavko, nato pa marca uvedli še stavkovne srede. Stavkovne aktivnosti so prekinili šele v začetku julija, ko so podpisali stavkovni sporazum. Še vedno pa se nadaljuje stavka operaterjev številke za klic v sili 112, ki so jo ti, prav tako z zahtevo po višjih plačah in boljših delovnih pogojih, začeli februarja.

        V začetku leta so protestirali tudi sodniki, s triurno prekinitvijo dela in kasneje enournimi protestni shodi za vladavino prava, nazadnje pa še z vlaganjem odškodninskih zahtevkov zoper državo, so izražali nasprotovanje vladi zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah. Protestirali so tudi tožilci, katerih plače so vezane na sodniške. Na podlagi dopolnilne odločbe ustavnega sodišča so bili oboji z avgustovsko plačo deležni povišanja za 12,35 odstotka. Plačna reforma, s katero se določa tudi plače pravosodnih funkcionarjev, pa po njihovi oceni ne predstavlja uresničitve odločbe ustavnega sodišča v celoti.
        Skoraj dveletno stavko pa so maja končali novinarski sindikati na RTVS, ko so z upravo podpisali stavkovni sporazum. Uprava je pristala na izpolnitev stavkovnih zahtev, med drugim zagotovitve novinarske in uredniške avtonomije.