Profimedia

Študija, ki jo je opravila University of the West of England je preučevala pet tisoč potnikov železniškega prometa, ki bili na poti v službo v London. Izsledki raziskave kažejo, da je 54 odstotkov potnikov, ki so uporabljali brezžično povezavo na vlaku, pošiljalo službena elektronska sporočila, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so za službene obveznosti uporabili podatkovno povezavo na svojih telefonih.

Službo izven uradnega delovnega časa so opravljali tako tisti, ki so bili na poti na delovno mesto, kot tisti, ki so bili na poti domov. Prvi so se želeli na delo pripraviti v naprej, slednji pa so lovili zaostanke. Študija je pokazala, da je s tem, ko se je dostop do interneta izboljšal, naš delovni čas postal daljši, saj nas naprave kot so pametni telefoni in prenosni računalniki vežejo na delovno mesto, tudi po tem, ko ga fizično zapustimo.

profimedia

»Zame je zelo pomembno, da delo opravim na vlaku,« je dejala potnica, ki se je iz Aylesburya peljala na delo v London. »Na nek način gre za t.i. 'mrtvi čas', kar mi omogoča, da zaključim delo, ki bi ga sicer moral opravljati zvečer doma,« pa je pojasnil moški, ki se je vračal v Birmingham. 

Delamo več za manj 

Dr. Juliet Jain, ki je sodelovala v raziskavi, je povedala, da so pametni telefoni in dostop do interneta zabrisali meje med službo in družinskim življenjem, čas, ki ga delavci porabijo v tranzitu pa je prav tako postal del službe. "Namesto, da bi nam tehnologija omogočila več fleksibilnosti pri delu, smo začeli opravljati nadure tudi potem, ko zapustimo pisarne." Po mnenju raziskovalcev, bi morali resno premisliti o plačilu dela, ki ga ljudje opravimo izven delovnega časa.