##IMAGE-2199628##

Vodstvo Mestne občine Novo mesto je danes predstavilo dosedanjo uspešnost in pa načrte glede pridobivanja sredstev iz vrste državnih in evropskih razpisov. ''Dejstvo je, da pridobivanje evropskih sredstev ni tako enostavno, je zelo zahtevno. Zahtevno pa je tudi, ko imaš projekt odobren, saj moraš sredstva za izvedbo založiti sam in potem čakati, da ti jih vrnejo,'' je uvodoma dejal novomeški župan Alojzij Muhič in pristavil, da je občina na razpisih uspešna precej bolj, kot se govori v javnosti. A se je po predstavitvi občinskih uslužbencev in vodij javnih zavodov izkazalo, da je sredstev, ki so jih na občini dejansko prejeli od začetka mandata, precej manj od tistih, ki jih načrtujejo še dobiti do konca leta 2012.

''V obdobju 2006-2013 naj bi prejeli dobrih 56 milijonov evrov tujih virov, od tega 14,7 milijona državnih in 36,5 milijona evrov evropskih sredstev, slabih 5 milijonov pa predstavlja delež občine,'' je skupne zneske navedel vodja oddelka za komunalne zadeve, krajevne skupnosti in kmetijstvo na MO Novo mesto Jože Kobe.

Na vprašanje Lokalno.si, koliko sredstev je novomeška občina že prejela od začetka mandata in koliko jih še načrtuje, pa je odgovoril, da so od leta 2006 prejeli okoli 14 milijonov evrov, do konca mandata pričakujejo še 40 milijonov. Na vprašanje Dolenjskega lista, ali bodo kakšne težave pri deležu, ki ga mora zagotoviti občina iz lastnega proračuna, pa je župan Muhič rekel, da so prijavili le tiste projekte, za katere imajo tudi predvidena lastna sredstva.

Kobe je sicer uvodoma dejal, da se je občina prijavila na vrsto tako državnih kot evropskih razpisov in da so bili v večini primerov uspešni. S tremi projekti (obnova ceste Pangrč Grm-Gabrje, obnova križišča v Črmošnjicah in obvozna cesta v malem Orehku) na razpisu, namenjenem razvoju obmejnih območij s Hrvaško, niso uspeli. Po njegovih besedah so na razpisu ''zmagale'' tiste občine, ki so prijavljale projekte reševanja edinega dostopa do slovenskih zaselkov.

Občina je bila uspešna na razpisu za sofinanciranje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Gre za kanalizacijo v Brezju in Šmihelu, ureditev poti v Brezju, Šmihelu, Ruperč vrhu in Otočcu, ter projekt izdelave občinskega prostorskega načrta za naselje Poganci. Za navedeno so lani dobili slabih 395.000 evrov državnih sredstev, iz občinskega proračuna so namenili okoli 190.000 evrov, v planu za letošnje leto pa je še 148.000 državnih in 63.800 občinskih evrov, v letu 2010 pa naj bi dobili še slabih 60.000 evrov za ureditev poti na Otočcu. Na omenjenem razpisu niso uspeli le z dvema projektoma: kanalizacija v Pogancih in tamkajšnja vodovod in cesta, a so se na določitev razpisne komisije pritožili (zavrnili so jih, ker za navedeno občina še nima upravnih dovoljenj).

''Finančno pa največji delež predstavljajo sredstva, pridobljena iz kohezijskih skladov,'' je rekel Kobe. Prejeli so pozitiven odgovor za projekt 'Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in centralna čistilna naprava v Novem mestu'. Do konca leta 2011 tako pričakujejo 8,8 milijona evropskih in 4,1 milijona državnih sredstev, občina bo dodala 4,6 milijona.

V potrjevanju imajo še drugo fazo CeROD-a in pa Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema Dolenjske. Iz EU je bila sofinancirana tudi prva faza regijske deponije odpadkov (CeROD), vredna 11,7 milijona evrov, druga faza je ''težka'' slabih 25 milijonov evrov in na občini načrtujejo, da bodo v letih od 2010 do 2012 iz evropske blagajne prejeli dobrih 13 milijonov. Okoli 5 milijonov naj bi prispevala država, 2,6 milijona občina in približno toliko še ostale občine v projektu. Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema Dolenjske bodo sofinancirane v naslednjem razmerju: 5,8 milijona evrov iz EU, 2,2 milijona od Ministrstva za okolje in prostor ter 1,6 milijona iz občinske blagajne.

Omenjeni odločbi z razpisov na MO Novo mesto pričakujejo do jeseni.

Za sredstva evropskih strukturnih skladov se je MO Novo mesto potegovala s tremi projekti: vodovod Grčevje (2,7 milijona evrov vreden projekt, ki je zaključen, a sofinancerski delež v celoti še niso prejeli), kanalizacija v KS Birčna vas (5,4 milijona evrov vreden projekt, ki so ga potrdili na svetu regije; zanj naj bi prejeli 3,7 milijona evrov) in vzpostavitev katastra gospodarske javne infrastrukture, kjer računajo na 212.500 evrov državnih sredstev.

Sodelovanje na evropskih razpisih je danes predstavila tudi direktorica razvojnega centra Mojca Špec Potočar, a smo o štipendijski shemi, podjetniškem inkubatorju ipd. že večkrat poročali. Povsem v prihodnjiku je danes govoril svetovalec župana in v.d. direktorja Zavoda za turizem Ivo Kuljaj.

Iz programa Leader naj bi za praznik dneva kolin Dolenjske in Bele krajine dobili 82.000 evrov. Prijavili so se še na IPA razpis o čezmejnem sodelovanju, kjer računajo na 82.000 evrov za ažuriranje objav na spletu, 234.000 evrov pa naj bi iz tega naslova dobil Center biotehnike in turizma. Gre za projekta revitalizacije mestnega jedra, saj bi nekdanja Kmetijska šola Grm rada v hiši na Bregu 1 uredila prodajalno turističnih izdelkov s podeželja, urediti želijo tudi Pugljevo ulico in ''tam, kjer so javni sekreti, odpreti info točko,'' je navajal Kuljaj.

Četudi je Teden cvička zaključen, je na razpis gospodarskega ministrstva za turistično promocijo prijavil ''unikatno komunikacijsko orodje, tj. veliko pletenko, ki naj bi jo postavili na enega od rondojev, najverjetneje v Mačkovcu.'' Za pletenko Kuljaj računa, da bi lahko dobili 39.000 evrov, ob tem pa je še omenil, da se nameravajo v tem mesecu prijaviti še s projektom zaščite brusniške hrustavke, v stari brusniški cerkvi pa bi radi uredili arheološko zbirko.