E. P.

Za društvene pohode, ki so običajno drugi in četrti torek, pa posebno na avtobusne planinske izlete, povabimo tudi sosednja društva. Manjše skupine lažje dosegajo višje cilje in prehodijo večje razdalje.

Ker hribčke okoli Dolenjskih Toplic večinoma poznamo, smo želeli prehoditi poti v okolici Pleterja, Javorovice … in se dogovorili, da se prepustimo vodenju domačinov.

E. P.

Zbrali smo se na parkirišču pri Kartuziji Pleterje v objemu vinogradov in sadovnjakov. Kartuzijanci se ukvarjajo tudi s čebelarstvom, sadjarstvom ter žganjekuho, poznana je pleterska hruška. Ta raste in dozori v steklenici, potem pa jo zalijejo s hruškovim žganjem ter dodajo pletersko grenčico iz 49 vrst zelišč.

Pletersko pot, ki nas popelje okrog edine še delujoče kartuzije pri nas, smo že prehodili. Skrivnosten kraj, skrit očem, kljubuje zobu časa in ustvarja posebno atmosfero. Tokrat nas je Irena Šantl vodila do Njivic, kjer se je ena skupina odločila za krajšo pot. Ostali smo nadaljevali mimo spomenika padlemu partizanu, do lovskega doma na Pragu. Po počitku je sledil povratek do razpotja. To je najlepši del poti, najprej v objemu mogočnih bukovih dreves, nato nad strmo dolino Kobile, s pogledi vse do Trdinovega vrha.

Nadaljevali smo do Javorovice, območja bojev Cankarjeve brigade, in Spominskega hrama borcem 4. bataljona NOV brigade Ivan Cankar.

E. P.

Po gozdni poti smo se vrnili do izhodišča. Sledil je ogled gotske cerkve iz leta 1406. 

V bližini pa v Muzeju na prostem Pleterje, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833, prepoznamo zibelko slovenskega naroda.

V hišni prodajalni je ponudba samostanskih pridelkov in izdelkov.

Prijetno druženje smo zaključili s kavico in pijačo, v Šentjerneju pri Dragani. Veselimo se druženj in raziskovanja novih in starih poti, ker cilj ni važen, pomembna je pot!

Elica Pavlič