Profimedia

Prva gnezda so s pomočjo strokovnjakov iz tujine našli preko čebelarske zveze v Kopru. Zdaj se trudijo čim prej ukrepatim, preden bo prepozno, in zadevo omiliti.

Alarmantno

Opaženi v Kopru: Slovenijo napada nova vrsta sršenov

"Danes smo imeli sestanek z vsemi tistimi institucijami, ki se jih ta problematika dotika, a kakšnih pravih zaključkov ni bilo. Žalosti me, da ni bilo prisotnega nikogar z ministrstva za zdravje, saj moramo po mojem prepričanju danes v prvi vrsti razmišljati o tem, kako preprečiti morebitne smrtne žrtve zaradi pika sršena ali zaradi nepravilnega odstranjevanja gnezd. Šele nato pride na vrsto to, kakšne škode bo bo ta sršen povzročal," je na novinarski konferenci povedal predsednik Čebelarske zveze Boštjan Noč.

Jure Klobčar / MPA

Upajo, da azijskega sršena še dolgo ne bo

Simon Golob je govoril o tem, da se Čebelarska zveza z drugimi institucijami že kar nekaj let ukvarja s področjem tujerodnih invazivnih vrst sršenov. "V zadnjih letih smo bolj pričakovali težave na področju azijskega sršena, ki pa ga v naši državi še ni in upamo, da ga tudi še dolgo časa ne bo. Moramo pa biti pripravljeni nanj." Kot je dejal, azijskega sršena prepoznamo po značilni črni barvi z značilnimi rumenimi nogami in pa rumenima do oranžno-rumenima zadnjima dvema obročkoma zadka.

Razdelili preko 300 vab

Čebelarska zveza je po njegovih besedah v zadnjih tednih razdelila preko 300 vab za ugotavljanje stanja sršenov. "Moram poudariti, da te vabe niso smrtne za sršene, tako da se vanje naš domač evropski sršen ne lovi. Tukaj velja tudi poudariti, da je evropski sršen naš zaveznik v boju proti tujerodnim vrstam sršenov in ga je potrebno ohranjati. Če se le da, ne odstranjujemo njegovih gnezd, ne pobijamo osebkov evropskega sršena in jih tudi ne lovimo."

Jure Klobčar / MPA

Grški strokovnjak sprožil alarm

Priznal je, da jih je kar malo presenetila novica o težavah z orientalskim sršenom na Obali, kjer so v prejšnjih letih sicer zaznali posamezna opažanja te vrste. "Prejšnji petek smo tukaj gostili dr. Aleksandrosa Papakristofora iz Grčije, ki je eden vodilnih strokovnjakov na tem področju in je sprožil kar manjši alarm glede stanja z gnezdi in prisotnostjo orientalskega sršena na naši Obali. Prepoznamo ga po značilni rdečerjavi barvi in pa zelo značilnem živo rumenem, fluorescentnem vzorcu na zadku."

V Kopru že številna gnezda

Golob je povedal, da najnovejše fotografije iz Kopra kažejo, da so sršeni v bližini čebelnjakov, na drugih virih hrane, na sadju, grozdju in pa v samem mestnem središču. "S sodelavcem Alešem sva bila v ponedeljek v starem delu mesta in sva brez težav našla kar nekaj gnezd, tudi kar veliko število osebkov, ki nakazuje na to, da je ta sršen pri nas že ustanovil kolonije ter se bo, v kolikor ne bomo ukrepali, tudi naprej širil."

Škoda lahko tudi v turizmu in gospodarstvu

Po njegovih besedah je na udaru poleg čebelarstva tudi sadjarstvo in vinogradništvo, pa opraševalci in posledično tudi biodiverziteta v naravi. "Niso pa tujerodni invazivni sršeni samo stvar kmetijskega sektorja. Iz drugih držav, kjer so jim zadeve ušle izpod nadzora, poročajo o ogromnih škodah tudi v gospodarstvu, turizmu in pa o velikih škodah na področju javnega zdravja zaradi pikov sršenov, anafilaktičnih šokov, alergijskih reakcij in pa tudi smrtnih žrtev."

Profimedia

Dvoboj ena na ena bi dobil evropski sršen

Aleš Bozovičar je poudaril, da je za orientalskega sršena zaradi biotske pestrosti v Sloveniji in številnih virov hrane tukaj pravi raj. Njegov razvoj in razmnoževanje bo tu veliko boljše, kar lahko ogrozi populacijo domorodnega evropskega sršena. "Če se v naravi srečata evropski in orientalski sršen, bo v dvoboju ena na ena naš zmagal. Je pa res, da je naš sršen manj številčen oziroma manj matic preživi zimo in ga orientalski sršen tukaj prekaša. Ko bo njegova številka večja, bi ga lahko izrinil iz našega okolja, ker evropski sršen ne bo imel neposrednih virov hrane," je posvaril Bozovičar.

Jure Klobčar / MPA

Gnezd ne odstranjujte sami

Izpostavil je koristnost evropskega sršena v naraci. "Poje ogromno škodljivih žuželk v naravi, ki so tudi lahko škodljive za ostale rastlinske vrste, in uravnava populacijo ostalih žuželk, tako da je nujno potreben za uravnavanje različnih ciklov, ki potekajo v naravi."

Čebelarji svetujejo, da ljudje sršenjih gnezd ne odstranjujejo sami, ampak to prepustijo pristojnim službam oziroma gasilcem. Obleka, ki je namenjena za zaščito pred orientalskim sršenom, se dobi v prosti prodaji in je podobna kot čebelarska, le da ima nekoliko debelejši sloj, tako da sršenje želo, ki je nekoliko daljše, težje pride skozi obleko do kože. Za obutev se priporoča višje škornje ali pa višje pohodne čevlje, ki zaščitijo tudi gležnja.

Zdravje

Kako ukrepati in kaj pomaga, če vas piči orientalski sršen