“Ko se podajaš v samozaposlitev in te ustanove k temu spodbujajo, nimaš pojma, kaj te čaka,” pravi Janja, že kakšno leto samostojna podjetnica, ki zaenkrat v poslu še nekako krmari, a je težko. Je potemtakem spodbujanje ljudi, naj se odločijo za tak korak, sploh smiselno?

Nekatere izkušnje, o katerih smo vprašali na območni službi Zavoda za zaposlovanje Novo mesto, ki že več kot desetletje dela na tem področju, kažejo, da so bile spodbude k samozaposlitvi dobrodošle. Bila so leta, ko so se delovna mesta na Dolenjskem in v Beli krajini na veliko zapirala in je preko programov in podpor zavoda v samostojno podjetništvo v enem samem letu šlo kar 120 oseb. Sicer se je s pomočjo subvencij na območju regije letno povprečno zaposlilo 75 oseb. Lani je program skoraj povsem zamrl, a že za letos in nato vse do leta 2013 kaže veliko bolje.

Zavod je, kot nam je povedal Stanislav Žagar, pomočnik direktorja OS Novo mesto in koordinator za aktivno politiko zaposlovanja, razvil informativne seminarje, uvodne seminarje in poglobljene 50-urne delavnice za prevetritev poslovne ideje ter vzpostavil svetovalno mrežo. V postopku pridobitve pomoči so bile lep čas vse stopnje izobraževanja in preverjanja motiviranosti obvezne. V prvih treh mesecih sta bila bodočemu podjetniku na voljo pomoč pri vodenju knjig in dodatno izobraževanje, ob samozaposlitvi pa je prejel tudi denarno pomoč.

Seminarje so pripravljali redno, a se je zapletlo, ko je država te aktivnosti prenesla na zunanje izvajalce preko PCMG in zdaj javne agencije Japti, kjer so vzpostavili novo mrežo svetovalcev in ponudili spodbude tudi drugim, ne le brezposelnim ali tistim, ki jim grozi izguba delovnega mesta. “Zunanji izvajalci pa delujejo po merilih racionalnosti in ne morejo pripravljati seminarja za nekaj posameznikov, zato dobijo stranke informacije že kakih pet let le v osebnih pogovorih s svetovalcem. Zadnji dve leti pa sploh ni bilo na voljo toliko denarja, da bi lahko spodbude kontinuirano vodili,” razloži Žagar. Kot pravi, se trenutno vsaj 20 brezposelnih oseb zanima za samozaposlitev, a spodbud zanje trenutno ni, več mesecev pa ne morejo čakati.

Letos in vse do leta 2013 naj bi bile spet na voljo spodbude za usposabljanje, motivacijo in izobraževanje ter subvencije v višini 4.500 evrov. Žagar pričakuje, da bo program stekel do maja letos, vseeno pa tistim, ki imajo dobro poslovno idejo in trg, ne priporoča čakati le zaradi subvencije.

Na zavodu spremljajo tudi učinke spodbud, saj mora samozaposleni ostati v dejavnosti dve leti, sicer mora vrniti denar. “Dokler smo program izvajali pri nas, je le nekaj samozaposlenih prenehalo z dejavnostjo, a takrat so bili tudi drugačni časi. Odkar tečejo programi preko zunanje svetovalne mreže, je po naših podatkih 5 odst. samozaposlenih neuspešnih,” pove Žagar.

Novomeška služba zavoda za zaposlovanje brezposelne osebe v okviru vavčerskega svetovanja napoti k svetovalcem na Razvojni center Novo mesto. Tu dobijo osnovne informacije o ustanavljanju podjetja, o tem, kaj je potrebno za registracijo in kakšna dovoljenja so nujna za delo, medtem ko jih za natančnejše podatke (npr. finančne) usmerijo na druge ustanove.

“Največkrat razlagajo, da so premalo vedeli, kaj jih čaka, prav tisti, ki so se sami premalo angažirali. Marsikdo misli, da je dovolj izbrati svetovalca, ki bo kar brez njega pripravil poslovni načrt. Vendar pa poslovni načrt ni zgolj formalnost! Svetovalec sprašuje, usmerja in odpira obzorja, bodoči samozaposleni pa mora vedeti, kaj bi rad, česa nima in kaj ima, kje je njegov trg, kakšna je konkurenca, kakšno finančno pomoč potrebuje. Težava je predvsem pri osebah, ki so nenadoma ostale brez službe in dobesedno rinejo v samozaposlitev. Spomnim se primera, ko je nekdo prišel z izjavo, da bi se samozaposlil in vprašal, kaj mu predlagam, da bi počel. Tako to ne gre,” pravi Maja Smerdu, skrbnica podjetniških programov pri Razvojnem centru Novo mesto.

Kot dodaja, je strogo davčno, finančno in pravno svetovanje res izpadlo iz sofinanciranja programa vavčerskega svetovanja, zato bodoče samostojne podjetnike na tem področju usmerjajo k drugim svetovalcem v mreži in na računovodske servise. “Poskušamo jim dati občutek, kaj jih čaka, jim dati vedeti, da morajo poznati dejavnost, se zavedati stroškov, ki jih čakajo. Bodočim samostojnim podjetnikom je dostikrat treba razložiti, da registracija ni vse in da je treba za različne dejavnosti pridobiti različna dovoljenja,” še poudari Smerdujeva.