##IMAGE-2229201##

Lastniki Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (Cerod) že od konca prejšnjega tedna vedo, da z mesta direktorja tega podjetja Franc Klobučar odstopa.

Še prejšnjo sredo, ko so na novomeškem Rotovžu predstavili prizadevanja za drugo fazo Ceroda, o tem ni bilo govora. Takrat se je Franc Klobučar med drugim pohvalil, da so v podjetju vzpostavili vso potrebno organizacijsko strukturo, napovedal dodatno zaposlovanje. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je pred tednom dni pozitivno ocenil, v današnjem pogovoru za Lokalno.si pa je spregovoril tudi o odnosih z župani občin, vključenih v ta veliki regijski projekt. Teh je trenutno 12, njihovo število se bo po zaključku delitvenih bilanc po nastanku novih občin še povečalo.

Načeloma je bilo sodelovanje z župani dobro, ne pa zavidljivo, pravi Klobučar. Potrebno je bilo veliko dogovarjanja, ena občina oz. en župan (Klobučar ga ne želi imenovati) pa je bil vedno proti vsem predlogom. Da se prilagodijo solidarnostnemu, kompromisnemu dogovarjanju, nekateri potrebujejo manj, drugi pač več časa, dodaja. To pa ni bil glavni razlog njegovega odstopa, morda le povod, nam je pojasnil, je pa bilo takšno obnašanje enega od lastnikov vsekakor ''moteče''.

Kot poglavitni razlog odstopa Klobučar sicer navaja željo po ponovnem delu v gospodarstvu, kjer so ''cilji bolj jasni in je veliko manj različnih mnenj.''

Odpovedni rok direktorja Ceroda znaša pet mesecev, skupščino podjetja je zaprosil, da bi ta rok znižali na štiri mesece. Kdaj bo zasedala skupščina Ceroda, še ni znano.

Podjetje bo torej moralo v kratkem objaviti javni razpis za novega direktorja. Kdorkoli to že bo, se bo moral takoj ukvarjati z drugo etapo Ceroda.

Ta zajema izgradnjo potrebnih objektov za mehansko - biološko obdelavo odpadkov. Prva faza gradnje Centra je bila vredna 12 milijonov evrov, druga pa bo še enkrat dražja. Tudi tokrat bodo kandidirali za sredstva kohezijskega sklada EU, ki naj bi zagotovil 12 milijonov evrov, 5 milijonov naj bi dobili iz državnega proračuna, preostalih dobrih 7 milijonov pa bodo prispevali občinski proračuni, vključno z dajatvijo za obremenjevanje okolja.

Vse potrebne papirje so že poslali na Ministrstvo za okolje in prostor, prek katerega bodo pridobili evropski denar. Letos bodo še pripravili dokumentacijo za izvedbo mednarodnega razpisnega postopka in izbrali izvajalca.

Prava dela se bodo začela leta 2009 in naj bi bila zaključena leta 2011. V teh dveh letih bodo pridobili obrat za dodatno zorenje komposta, opremo za ločevanje in sortiranje odpadkov, opremo za mehansko in biološko  obdelavo odpadkov in še marsikaj. Zaradi zahtevnosti del bo poskusno obratovanje potekalo eno leto, uporabno dovoljenje pa pričakujejo leta 2012.

V načrtu imajo tudi gradnjo male plinske elektrarne, tako, da bodo plin, ki se sprošča na odlagališču in je zdaj speljan v posebne cevi, iz katerih izhaja kot ogenj (večna bakla), koristno porabili za proizvodnjo električne energije.