Država pobere davek od vsake gibanice izpod rok kmetice
Ob vsaki napovedi debirokratizacije ali olajšanja davčnih bremen se kmetje zgrozijo, kajti skorajda pravilo je, da všečnim napovedim sledijo dodatne naloge in obremenitve. Tudi na področju dopolnilnih dejavnosti se ni zgodilo nič drugače. Vlada je, namesto da bi spodbujala kmete k podjetništvu in iskanju dodane vrednosti osnovnih pridelkov, sprejela dodatna davčna bremena, male predelovalce pa prisilila v opustitev dopolnilne dejavnosti ali v delo oz. prodajo na črno.
O lokalni ponudbi, prednostih domačih izdelkov, ki zagotavljajo dodaten prihodek na kmetiji in tako opevano dodano vrednost, lahko poslušamo na vsakem srečanju o dopolnilnih dejavnostih ali v kampanjah kmetijskega ministrstva o 'naši super hrani'. A eno so besede, povsem nekaj drugega pa dejanja.
Navedimo primer. Upokojena ali v neki drugi panogi zaposlena gospodinja, ki je obenem še kmetica, redi govedo ali dve ter želi višek mleka predelati v skuto, morda speči gibanico, mora registrirati dopolnilno dejavnost, mesečno plačati 46,8 evra prostovoljnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni 560 evrov letno, pa še od vsakega računa državi odvesti štiri odstotke dohodka, če skupni dohodek ne preseže 12.500 evrov, sicer pa 12 %. To pomeni, da se nekomu, ki se ne ukvarja resno z dopolnilno dejavnostjo, temveč le občasno speče gibanico ali dve, igranje po pravilih države nikakor ne izplača, in to ne le dohodkovno, saj je tudi plačilo zavarovanja povsem odveč, če je že zavarovan na drugi osnovi. S 46,8 evra dodatnega mesečnega zavarovanja le prazni svoj račun in krpa državno zdravstveno blagajno.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
