Država ni odkupila niti tone, a v skladiščih naj bi bilo dovolj pšenice
Sredi poletja je bila vroča tema pogovorov v kmetijski in politični srenji prehranska varnost. »Poskrbeli bomo, da bomo imeli kašče polne,« je julija naznanil predsednik vlade Robert Golob. Le nekaj dni za govorom premierja je Zavod za blagovne rezerve objavil razpis za razširjen odkup 40.000 ton pšenice letine 2022 za človeško prehrano. Na razpis je prispela le ena ponudba in še ta je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev.
Spomnimo, kmetijska ministrica Irena Šinko je s premierjem Robertom Golobom napovedala vladni odkup vse slovenske pšenice od kmetov, saj da želi država zagotoviti zadostne količine pšenice, poskrbeti za samooskrbo, brzdati draginjo in pomagati kmetom. Od velikopotezne napovedi se je izcimil mednarodni javni razpis zavoda za blagovne rezerve, ki je z objavo razpisa iskal najcenejšega ponudnika. Zavod je objavil razpis za odkup do 14.000 ton pšenice letine 2021 ter nakup do 26.000 ton pšenice letine 2022 z obveznostjo skladiščenja za eno leto na območju države in možnostjo podaljšanja za eno leto. Ocenjena skupna vrednost naročila brez DDV je znašala 12,4 milijona evrov, in sicer prvega sklopa 4,2 milijona evrov in drugega sklopa 8,2 milijona evrov. Kakovostni parametri so bili postavljeni za odkup krušne pšenice oz. so lahko bili tudi višji, količina v prvem sklopu pa ni smela biti manjša od 100 ton, v drugem pa ne od 500 ton. Glede na predvidene količine in ocenjeno vrednost posameznega sklopa bi bila odkupna cena 300 evrov za tono na prvem sklopu, kar je bilo pod aktualnimi odkupnimi cenami, ter za drugi sklop 315 evrov po toni. Večji poljedelci so zato brez pomisleka prodali pšenico kupcem, ki so zlato zrnje ponovno v večini odpeljali v Italijo, ter domačim mlinarjem.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
