ČG

»Številne občine in upravljavci zavetišč se že dolgo srečujejo s težavami pri zagotavljanju zakonsko predpisanih namestitvenih mest, dotrajano infrastrukturo in finančnimi omejitvami, ki otežujejo zagotavljanje kakovostne oskrbe zapuščenih živali,« v pobudi opozarja poslanka Andreja Katič. Zmogljivosti pa so tudi neenakomerno razporejene.

· Gospodarstvo

Za sončne viške tudi po več sto evrov na leto

»Občine se soočajo tudi s težavami pri zagotavljanju zakonsko predpisanih namestitvenih mest in z odpovedovanjem koncesijskih pogodb,« še razmere opisuje Katičeva, ki je zato podala pobudo, da bi v prihodnjem evropskem finančnem obdobju (2028 – 2030) del denarja namenili tudi zavetiščem (novogradnjam, prenovam in razširitvam).

S tem bi po njenem prepričanju razbremenili občinske proračune in vzpostavili ustreznejšo mrežo zavetišč po Sloveniji. Katičeva pristojnim ministrstvom predlaga tudi, naj skupaj z občinami in upravljavci zavetišč pripravijo pregled dejanskih potreb po dodatnih namestitvenih zmogljivostih in preučijo možnost regijske mreže zavetišč.

· Turizem

Po več kot desetletju propadanja nov začetek za ormoški hotel

Občine za regijska zavetišča

Da gre za širšo sistemsko težavo, potrjujejo tudi odgovori Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). V Sloveniji deluje 17 registriranih zavetišč za zapuščene živali, ki imajo skupaj približno 400 mest za pse in 700 za mačke. Toda te zmogljivosti že dolgo ne zadoščajo.

»Večje število občin javne službe ne zagotavlja, ker izvajalci oz. zavetišča niso na voljo,« so odgovorili na upravi. Dodali so, da občine predlagajo vzpostavitev regijskih zavetišč. Taka organizacija bi omogočila učinkovitejšo uporabo zmogljivosti in bolj enakomerno pokritost območij.

· Novice

Mora zavetišče res vedeti, s katero znamko hrane boste hranili mačko?

Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so potrdili, da so s pobudo seznanjeni. Ob tem pojasnjujejo, da je z zavetišči za živali že mogoče kandidirati za evropska sredstva prek razpisov lokalnih akcijskih skupin (LAS), kjer pa je kar nekaj omejitev; med drugim znesek do 200.000 evrov za posamezne projekt. Na ministrstvu poudarjajo, da mora biti projekt predstavljen kot širše zasnovan lokalni razvojni projekt z jasno opredeljenimi učinki za območje LAS, ne zgolj kot gradnja objekta.

· Kronika

Dijaki po moriji v Krakovu že v šolskih klopeh: "Ne počutimo se varno"

Tako pri LAS Haloze kot pri LAS Bogastvo podeželja pritrjujejo, da bi ureditev zavetišča lahko bila sofinancirana tudi pri kakšnem od njihovih razpisov, a pobud s tako vsebino do sedaj niso prejeli. »Vsak LAS ima svojo strategijo, ki jo pripravi glede na območje delovanja. Naša strategija je tako usmerjena predvsem v turizem in vinogradništvo,« pojasnjuje Jernej Golc iz LAS Haloze.