##IMAGE-2230428##

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je odgovoril na Zahtevo za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje, ki ga mu ga je na pobudo semiškega OO SNS zastavil vodja poslanske skupine SNS v DZ RS Zmago Jelinčič Plemeniti v povezavi z zaščito vodnih virov na področju Vrčic in Srednje vasi. V poslanskem vprašanju ga je predvsem zanimal morebitni negativni vpliv treh kamnolomov (Vrčice, Brezovica, Topli vrh) v vodovarstvenem območju na same vodne vrtine. V prvem odgovoru se je minister Podobnik po mnenju SNS izognil bistvu vprašanja, zato so zahtevali dopolnitev odgovora.

Kot zdaj pravijo v SNS, je bilo poslansko vprašanje zastavljeno več kot upravičeno, saj odgovor potrjuje dejstva, da sam vpliv aktivnosti in miniranj v kamnolomih na vrtine ni izključen, prav tako vpliv ni ugotovljen oz eliminiran, sama dokumentacija in zakonski akti glede zaščite virov pitne vode na tem področju pa je šele v pripravi.

Glede na dejstvo, da bi se naj v prihodnosti v sklopu Belokranjskega vodovoda prav iz vrtine na Blatniku napajala vsa Bela krajina, je obstoječe stanje na terenu skrajno zaskrbljujoče in vredno resnega opozorila pristojnim organom tako na državni kot na lokalni ravni, ponovno opozarjajo v OO SNS Bele krajine.

V Občini Semič je rudarska pravica podeljena novomeškemu CGP-ju za kamnolom Vrčice (CGP ga želi širiti), za Brezovico pri Črmošnjicah ima koncesijo Kograd iz Črnomlja, za Topli vrh pa Hasan Mujakić iz Semiča.

Glede vpliva kamnolomov na vodne vire na Blatniku na ministrstvu povzemajo strokovna mnenja Geološkega zavoda Slovenije, ki pripravlja tudi strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov za območje Črnomlja, Metlike in Semiča, ti pa bodo podlaga za vladno uredbo o vodovarstvenem območju: iz hidrogeoloških značilnosti območja izhaja, da po dolini Črmošnjiškega in Vrčiškega potoka poteka močna prelomna cona Žužemberškega preloma, v kateri so kamnine intezivno zmlete in cementirane. Notranja prelomna cona je zelo slabo prepustna in predstavlja bariero za pretakanje podzemne vode, zato se vsi izviri pojavljajo prav ob prelomni coni. Vsi večji izviri v Črmošnjiški in Vrčiški dolini so locirani ob zahodni strani Žužemberškega preloma, medtem ko so kamnolomi na vzhodni strani prelomne cone in se nahajajo izven vodovarstvenega območja. Strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov se pripravljajo v skladu z določbami Pravilnika o kriterijih o določitvi vodovarstvenih območij, v katerem je določena enotna metodologija določanja notranjih vodovarstvenih območij. Na osnovi novih strokovnih dognanj so bile strokovne podlage za zavarovanje vodnih virov na Blatniku iz leta 1999 spremenjene in dopolnjene, dokončno pa bodo izdelane vzporedno s postopkom priprave akta o zavarovanju.

Iz hidrogeoloških strokovnih mnenj, ki so jih na Geološkem zavodu Slovenije pripravili v letu 2002 in 2004 v sklopu izdelave občinskega prostorskega akta za Kamnolom Vrčice, izhaja, da miniranje v tem kamnolomu lahko vpliva na pretakanje podzemne vode v okolici kamnoloma, zato mora biti zagotovljeno spremljanje vpliva miniranja na nivo podzemne vode v za to izvedenih piezometričnih vrtinah, izdelati pa je treba tudi poročilo o vplivih miniranja na vodne vire. Šele na podlagi spremljanja vpliva miniranja bo mogoče strokovno korektno ovrednotiti njegove vplive in predpisati morebitne zaščitne ukrepe. Hkrati morajo biti izvedeni ustrezni zaščitni ukrepi, s katerimi bo preprečeno onesnaževanje podzemne vode iz manipulativnih površin kamnoloma, vključno z izvajanjem monitoringa onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.

Iz mnenja Geološkega zavoda Slovenije izhaja, da na podlagi doslej znanih podatkov kamnolom Vrčice s svojim obratovanjem ne vpliva na vodne vire, ki so predmet javne oskrbe s pitno vodo. Če se bo na podlagi detajlnih hidrogeoloških opazovanj v piezometričnih vrtinah v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa kamnoloma Vrčice izkazalo, da so smeri tokov podzemne vode drugačne od doslej ugotovljenih in da ima obratovanje kamnoloma Vrčice negativne vplive na vodne vire, bo treba določiti dodatne zaščitne ukrepe in če bo to strokovno utemeljeno, spremeniti obseg vodovarstvenega območja, kar bo predmet preveritve v postopku priprave uredbe o vodovarstvenem območju za območje Črnomlja, Metlike in Semiča.

Ostala dva kamnoloma, kamnolom Brezovica in kamnolom Topli vrh, s svojim obratovanjem ne vplivata na vodne vire na Blatniku, pri čemer pa mora biti tudi v teh dveh kamnolomih zagotovljeno spremljanje vplivov na kakovost in količine voda in ostale dele okolja.