Profimedia

Za primerjavo: koliščarji so se na na Ljubljanskem barju prvič naselili pred 6500 leti.

Švicarsko-albanska ekipa arheologov pa domneva, da so našli najstarejše človeško naselje zgrajeno na jezeru v Evropi, poroča Reuters.

Ekipa dnevno več ur preživi približno tri metre pod vodo, iz katere skrbno dvigujejo lesene kole, s katerimi so bile nekoč podprte hiše na vodi. Zbirajo tudi kosti udomačenih in divjih živali, bakrene predmete in keramiko s podrobnimi rezbarijami.

Albert Hafner z Univerze v Bernu je za Reuters povedal, da so podobna naselja našli tudi v alpskih in sredozemskih regijah, vendar so naselja v vasi Lin pol tisočletja starejša in segajo v obdobje med 6000 in 8000 leti v preteklost.

"Ker je pod vodo, je organski material dobro ohranjen, kar nam omogoča, da ugotovimo, kaj so ti ljudje jedli in kaj so sadili," je povedal Hafner.

Ljudje, ki so živeli ob jezeru, so pomagali širiti kmetijstvo in živinorejo v druge dele Evrope, sklepa. "Še vedno so lovili in nabirali, vendar jim je stabilen vir hrane predstavljalo kmetijstvo," je ocenil Hafner.

Številne študije kažejo, da je Ohridsko jezero, ki si ga delita Severna Makedonija in Albanija, staro več kot milijon let in tako najstarejše jezero v Evropi.

Starost najdb določajo z radiokarbonskim datiranjem in dendrokronologijo, ki meri letne prirastne obroče na drevesih. Z najdišča, kjer je morda živelo več sto ljudi, so zbrali več kot tisoč vzorcev lesa.

Domneva se, da se naselbina razprostira na približno šestih hektarjih, vendar je po šestih letih dela izkopanega le okoli odstotek najdišča.

Albanski arheolog Adrian Anastasi zato meni, da bo trajalo desetletja preden bodo v celoti raziskali območje. "(Glede na) način, kako so živeli, jedli, lovili, ribarili in kako so z arhitekturo zgradili svoje naselje, lahko rečemo, da so bili za tisti čas zelo pametni," je poudaril.