Raki rodil – tihi sovražniki žensk
Raki rodil so raznovrstna skupina bolezni in predstavljajo velik delež rakavih obolenj pri ženskah.
Rak rodil je kompleksna skupina ginekoloških rakov, ki vključuje raka materničnega vratu, materničnega telesa (endometrija), jajčnikov in jajcevodov, zunanjih spolovih organov in redke primarne rake nožnice. Pojavnost, potek bolezni in možnosti za preživetje so zelo različni za vsak tip, kar zahteva celosten javnozdravstveni pristop.
Rak materničnega vratu – ključno je zgodnje odkrivanje
Rak materničnega vratu nastane večinoma kot posledica okužbe s Humanimi papiloma virusi (HPV) in je ena izmed redkih rakavih bolezni, za katero obstaja učinkovit presejalni test za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in njihovo uspešno zdravljenje. Od leta 2007 je v Sloveniji na voljo cepivo, ki uspešno prepreči okužbe z rizičnimi HPV virusi.
Rak materničnega vratu predstavlja približno 1,5 % vseh novo odkritih rakov v Sloveniji, opozarjajo pri združenju Europa Donna. Tako v Sloveniji vsako leto zboli okoli 90–100 žensk, 40–50 jih za posledicami bolezni tudi umre. Kljub temu je dobra novica, da se je zaradi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb v okviru programa ZORA pojavnost tega raka v zadnjih letih skoraj prepolovila.
Simptomi:
Zgodnje oblike raka materničnega vratu po navadi potekajo brez simptomov in so odkrite zaradi slabega citološkega izvida brisa materničnega vratu. Najpogostejši zgodnji simptom je krvavitev iz nožnice, ki se lahko pojavi med spolnim odnosom, izven menstrualnega cikla ali po nastopu menopavze. Če se je bolezen že razširila z materničnega vratu na sosednje organe, se lahko pojavi bolečina v spodnjem delu trebuha, bolečina med spolnim odnosom, krvavitev iz sečil in danke, boleče uriniranje in odvajanje blata, otekline nog in zunanjega spolovila.
Rak materničnega telesa – najpogostejši izmed rakov rodil
Kar zadeva pojavnost, je rak endometrija (rak materničnega telesa) najpogostejši rak rodil pri ženskah. Najpogosteje zbolevajo ženske med 60. in 65. letom starosti, pred 50. letom zboli le okoli 10 % bolnic. Med dejavnike tveganja za nastanek se štejejo: zgodnja prva menstruacija in pozna menopavza, debelost in sladkorna bolezen, policistični jajčniki, večje tveganje pa imajo tudi ženske, ki nikoli niso rodile.
Simptomi:
Prvi znak je krvavitev iz nožnice, ki se večinoma pojavi zgodaj. Karcinom endometrija je tako pri ¾ bolnic odkrit pravočasno, ko še je omejen na sluznico, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju. Če se bolezen razširi, imajo ženske lahko težave z odvajanjem vode in blata, bolečine v spodnjem delu trebuha ali gnojni izcedek.
Zato je pomembno, da ob vsaki neredni krvavitvi in krvavitvi, ki se pojavi po nastopu menopavze obiščete ginekologa.
Vsaka neredna krvavitev pa ni znak raka maternice. Pri ženskah s pomenopavzno krvavitvijo je možnost odkritja raka na telesu maternice približno 10 %. Krvavitev lahko povzročajo tudi benigne spremembe na maternici (polipi, miomi), lahko pa je njen izvor v nožnici, materničnem vratu ali mehurju.
Rak jajčnikov – tiha nevarnost z visoko smrtnostjo
Rak jajčnikov slovi po poznem odkrivanju – simptomi so nespecifični in pogosto ignorirani. To pripelje do visokega deleža napredovalih bolnic ob diagnozi, kar se odraža v izrazito slabšem preživetju, pravijo pri Europi Donni.
V Sloveniji se najpogosteje pojavlja predvsem pri ženskah med 55. in 65. letom. Tveganje je povečano ob družinski obremenjenosti (mutacije BRCA1/2), endometriozi, nuliparnosti, medtem ko oralna kontracepcija, porod in dojenje delujejo zaščitno.
Simptomi:
Maligni tumorji jajčnikov so običajno dolgo časa brez simptomov, ko pa se ti pojavijo, so zelo nespecifični:
- Prebavne motnje: zaprtje, napihnjenost, spremembe apetita, občutek hitre sitosti
- Povečan obseg trebuha (ascites), bolečine v trebuhu in spodnjem delu hrbta
- Splošno slabo počutje in hujšanje
- Urgentno in pogosto uriniranje
- Neredne menstrualne krvavitve
Zaradi nespecifičnih simptomov, ki se pojavljajo pri številnih drugih manj nevarnih boleznih, je rak jajčnikov pri 75% bolnic diagnosticiran pozno, ko je že razširjen na druge organe.
Pomembno je, da obiščete zdravnika, če imate zgoraj naštete težave, ki so se pojavile na novo in trajajo dlje kot dva tedna. Učinkovitega presejalnega testa za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov ni.
Redki, a resni: rak zunanjih splovil in nožnice
Rak vulve (zunanje spolovilo) je redek, pri nas predstavljajo okoli 4 % vseh ginekoloških rakov. V Sloveniji je bilo leta 2018 diagnosticiranih 62 primerov, večinoma med ženskami nad 60 let. Ploščatocelični karcinom je najpogostejša oblika, HPV pa pogost dejavnik tveganja.
Simptomi:
Najpogostejši simptomi, ki jih bolnice opazijo so srbenje in bolečina v predelu zunanjega spolovila, bolečina pri uriniranju in krvavkast izcedek. Skoraj vse bolnice imajo vidno spremembo na zunanjem spolovilu, ki se lahko kaže kot del kože, ki zgleda drugače od okolice: temnejše ali svetlejše barve, (rdeče, belo obrarvana), koža na tem področju je po navadi zadebeljena. Prisotna je lahko zatrdlina ali cvetačasta tvorba, lahko pa se na zunanjem spolovilu pojavi razjeda, ki se ne zaceli, krvavi ali boli.
Če rak zunanjega spolovila ostane nezdravljen dlje časa, se širi v globino ter na sečnico, vagino, ter metastazira v dimeljske bezgavke ali oddaljene organe.
Rak nožnice
Primarni rak nožnice je še redkejši – predstavlja le 1-2 % vseh ginekoloških rakavih obolenj in približno 0,3 % vseh na novo nastalih malignih tvorb pri ženskah. Pogosteje zbolevajo starejše ženske, več kot 2/3 obolelih je starejših od 50 let.
Simptomi:
Sprva je rak majhen in omejen na zunanji sloj nožnice, tako da velikokrat ne povzroča nobenih težav. Ko začne prodirati globlje v vaginalno steno, se najpogosteje pojavi krvavitev oziroma krvav izcedek iz nožnice izven rednega menstrualnega cikla ali po menopavzi. Pogosto se pojavita tudi krvavitev in bolečina med spolnim odnosom.
Z napredovanjem raka se lahko pojavijo dodatni simptomi kot so bolečina v vagini ali danki, pogosto ali boleče uriniranje, krvav urin in boleče odvajanje blata.
Statistike, ozaveščenost in boj proti prepozni diagnozi
Po podatkih Europa Donna vsako leto za raki rodil zboli približno 650 slovenskih žensk. Pogosta zgodnja odkritja niso samoumevna – opozorilni znaki se pogosto spregledajo, pregledi se prestavljajo, informacij pa je premalo.
Kampanja “Ne pozabi nase!” želi spremeniti to stanje, zato opozarja, da je skrb za zdravje enako pomembna kot vsakodnevni opravki, in spodbuja k pravočasnim pregledom.
Interdisciplinarni napredek in prihodnost
Zdravljenje in preživetje bolnic se je v zadnjih desetletjih izboljšalo. Petletno preživetje vseh rakov pri odraslih bolnikih je naraslo s 39,6 % (1991) na 51,8 % (2005) – kar kaže na napredek tudi v ginekološki onkologiji.
Poleg tega se v Sloveniji že izvajajo sodobni pristopi za ohranitev rodnosti, tudi pri mladih bolnicah z rakom rodil. Interdisciplinarno sodelovanje – med onkologijo, reproduktivno medicino, radiologijo in patologijo – je nujno, da se bolezen zdravi učinkovito in z upoštevanjem pacientkinih življenjskih vrednot.
Poskrbimo za zdravje
Raki rodil ostajajo resna grožnja zdravju žensk, a večplastni pristop – zanesljivi presejalni programi, cepljenje, ozaveščanje in napredne oblike zdravljenja – prinašajo svetlejšo prihodnost. Številke govorijo same zase: manj okužb, zgodnejša odkritja, višja preživetja.
Pri tem pa je skrb za lastno zdravje osnovna naloga vsake ženske. Poleg vzdrževanja dobre psihofizične kondicije je potrebno tudi opazovanje lastnega telesa in morebitnih bolezenskih simptomov in znakov. Opravljanje rednih ginekoloških kontrol je pri tem dodatna varnost. Glede na izsledke dosedanjih raziskav igra pri dveh rakih rodil (rak materničnega vratu in rak zunanjega spolovila) pomembno vlogo okužba s HPV. V Sloveniji ponujeno cepljenje deklic in dečkov proti HPV je torej s strani stroke absolutno smiselno.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
