Ko mislimo eno, rečemo pa drugo: Ti komentarji uničujejo odnose
V odnosih, naj bodo ljubezenski, prijateljski ali družinski, redko komuniciramo neposredno, zaradi česar se lahko odnosi slabšajo, sploh če uporabljamo pasivno agresijo.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Čeprav se pogosto zdi, da govorimo jasno in v to prepričamo celo sami sebe, si moramo priznati, da se tudi v vsakdanjih pogovorih zelo pogosto pojavljajo namigi, drobne pripombe in stavki, ki na prvi pogled zvenijo nedolžno, v resnici pa nosijo prikrito sporočilo. Prav takšni stavki so jedro pasivno agresivne komunikacije. Gre za način izražanja nezadovoljstva, jeze ali razočaranja, ki se ne pokaže odkrito, temveč skozi ironijo, sarkazem, tišino ali navidezno nedolžne opazke.
Takšen način komunikacije je presenetljivo pogost v partnerskih odnosih, med družinskimi člani in tudi v prijateljstvih. Pogosto se razvije že v otroštvu, v okoljih, kjer neposredno izražanje jeze ali razočaranja ni bilo sprejeto ali je bilo celo kaznovano. Namesto odprtega pogovora se človek nauči nezadovoljstvo zapakirati v bolj sprejemljivo obliko. V odraslosti to pomeni, da se konfliktu izognemo navzven, vendar napetost ostane prisotna in se sčasoma samo še gradi in stopnjuje, zaradi česar se pogosto sčasoma odnosi tudi končajo.
Pasivno agresivni komentarji pogosto izhajajo iz strahu pred konfliktom, iz občutka nemoči ali iz želje po ohranjanju nadzora v odnosu. Včasih jih uporabljamo tudi zato, ker upamo, da bo druga oseba sama razumela namig in spremenila svoje vedenje, ne da bi morali to izreči na glas. Težava je v tem, da takšna komunikacija redko vodi do razumevanja. Veliko pogosteje ustvarja občutek krivde, zmedenosti ali tihe zamere.
»Nič ni narobe.«
Eden najbolj prepoznavnih pasivno agresivnih stavkov je preprost odgovor, da je vse v redu, čeprav ton glasu ali govorica telesa jasno kažeta nasprotno. Ta stavek se pogosto pojavi v trenutkih, ko je oseba prizadeta ali razočarana, vendar se ne želi ali ne zna odkrito pogovoriti o tem, kaj jo moti.
Takšna izjava postavi drugo osebo v neprijeten položaj. Sporočilo, ki ga sliši, je, da težava obstaja, vendar je ne sme ali ne more nasloviti. Namesto jasnosti nastane napetost, saj se partner, prijatelj ali družinski član znajde v ugibanju, kaj je šlo narobe. Namesto rešitve se začne krog domnev in napačnih interpretacij, kar lahko na to celotno težavo še poglobi in poslabša.
»Saj je vseeno.«
Stavek, ki navzven izraža ravnodušnost, v resnici pa pogosto skriva razočaranje ali občutek, da naše potrebe niso pomembne. Ko nekdo reče, da je vseeno, pogosto v resnici želi povedati, da mu ni vseeno, vendar je obupal nad tem, da bi bil slišan, pogosto pa se zgodi tudi takrat, ko nekdo zgolj želi 'igrati žrtev'.
Tudi takšna komunikacija ne omogoča dialoga. Druga oseba lahko stavek razume dobesedno in sprejme odločitev, ki bo razočaranje še poglobila. Namesto jasnega izražanja želje ali potrebe ostane občutek, da nekaj ni bilo izrečeno, kar dolgoročno spodkopava zaupanje v odnosu.
»Če ti tako misliš.«
Ta stavek se pogosto pojavi v razpravah, kjer ena oseba ne želi več nadaljevati pogovora, vendar hkrati ne želi priznati nestrinjanja ali ranjenosti. Na površini zveni kot sprejemanje drugega mnenja, v resnici pa pogosto pomeni tiho zavračanje ali celo prezir.
Problem takšne izjave je, da pogovor nenadoma zapre, ne da bi se konflikt zares razrešil. Druga oseba lahko dobi občutek, da je bila preslišana ali razvrednotena, kar v odnos vnese dodatno napetost.
»Seveda, naredi po svoje.«
Na prvi pogled ta stavek zveni kot izraz svobode in podpore, vendar v določenih kontekstih nosi povsem drugačno sporočilo. Pogosto se pojavi v trenutku, ko oseba čuti, da njeno mnenje ni bilo upoštevano, zato navidezno odstopi, vendar s tem izrazi tiho zamero.
Takšen komentar lahko ustvari občutek krivde pri drugi osebi, saj je jasno, da soglasje ni iskreno. Namesto da bi se pogovor nadaljeval in bi obe strani lahko izrazili svoja stališča, se konflikt le potisne pod površje.
»Vidim, da si zelo zaposlen.«
Ta stavek se pogosto pojavi v prijateljskih ali partnerskih odnosih, kadar se nekdo počuti zapostavljenega. Namesto da bi neposredno povedal, da pogreša več časa ali pozornosti, to izrazi skozi pripombo, ki je na videz nevtralna, vendar vsebuje očitek.
Takšna komunikacija lahko drugo osebo postavi v obrambno držo. Namesto da bi se odprl pogovor o potrebah in pričakovanjih, se razprava hitro spremeni v opravičevanje ali dokazovanje.
»Samo šalim se.«
Humor je lahko vsekakor odličen način povezovanja, vendar lahko včasih služi tudi kot varna maska za kritiko ali zamero. Ko je nekdo prizadet zaradi šale, ki vsebuje skrito sporočilo, se pogosto sooči z dodatnim stavkom, da je bilo vse skupaj le šala.
Ta odziv lahko povzroči, da se oseba, ki je bila prizadeta, počuti pretirano občutljivo ali celo nerazumno. S tem se odgovornost za izrečene besede prenese nanjo, medtem ko resnični namen komentarja ostane neizrečen.
Kako se pasivno agresivne komunikacije znebiti
Prepoznavanje takšnih vzorcev je prvi korak k bolj zdravim odnosom. Pasivno agresivna komunikacija pogosto ni zavestna izbira, temveč naučen način izražanja, ki se razvije skozi leta. Prav zato zahteva sprememba predvsem večjo mero zavedanja lastnih občutkov in poguma za bolj neposreden dialog.
Eden izmed ključnih premikov je, da se naučimo govoriti o svojih občutkih brez obtoževanja. Namesto namigov ali sarkazma lahko pogovor začnemo z opisom lastnega doživljanja. Ko nekdo reče, da ga je nekaj prizadelo ali da si želi več časa skupaj, ustvari prostor za razumevanje, ne za ugibanje.
Pomembno je tudi sprejeti, da konflikt ni nujno znak slabega odnosa. Prav nasprotno, odprta in spoštljiva razprava pogosto pomeni, da je odnos dovolj varen, da prenese iskrenost. Ko ljudje izrazijo svoje potrebe jasno in brez prikritih sporočil, se zmanjšajo nesporazumi in napetosti, ki jih pasivno agresivni komentarji pogosto ustvarjajo.
Na dolgi rok odnosi najbolje delujejo takrat, ko besede pomenijo točno to, kar povedo. Neposredna komunikacija sicer zahteva več poguma, vendar ustvarja nekaj, česar namigi in skrite pripombe nikoli ne morejo ponuditi: resnično razumevanje med ljudmi.
PREBERITE ŠE:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
