Shutterstock

Čeprav se zdi, da je ježev okoli nas veliko, je resnica drugačna. Nekoč so bili zelo pogosti, danes pa se tako pri nas kot tudi drugje po Evropi soočajo s številnimi izzivi. Njihova populacija upada zaradi izgube naravnega okolja, pogostih trkov z avtomobili, uporabe pesticidov in intenzivnega kmetijstva, pa tudi zaradi naših vrtnarskih dejavnosti. V zadnjem desetletju se je število ježev v Evropi zmanjšalo za kar 30 odstotkov, zato jih je Mednarodna zveza za ohranjanje narave uvrstila med vrste s statusom »blizu ogrožene«.

Shutterstock

Ob teh podatkih nam ljubiteljem živali in lastnikom vrtov ne sme biti vseeno. Čeprav so majhni in tihi, so ti bodičasti sesalci izjemno pomembni pomočniki na vrtu. Svoje nočne raziskovalne poti izkoristijo za iskanje žuželk, polžev in drugih škodljivcev, s čimer nam pomagajo v boju proti škodljivcem in pri ohranjanju ravnovesja v našem domačem ekosistemu. Tako lahko rečemo, da je skrb za ježe hkrati tudi skrb za naš vrt.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

7 drevesc, ki jih lahko posadimo jeseni – popolna izbira za manjši vrt

Sadni

Kako sadike sadnega drevja zaščititi pred divjadjo in voluharjem?

Jesenske priprave polnjenja želodčkov za zimo

Ježi pozimi hibernirajo, kar pomeni, da se tako kot medvedi odpravijo na dolgotrajno zimsko spanje. V tem stanju ne jedo in ne pijejo. Preživljajo se izključno od maščobnih zalog, ki si jih naberejo jeseni. Če teh ni dovolj, je velika možnost, da zime ne preživijo. Tako se že pozno poleti začnejo intenzivno pripravljati na kritični čas.

Poleg gradnje brloga je njihova glavna naloga iskanje hrane – pridobiti morajo dovolj telesne teže in maščobnih zalog, da bodo imeli med hibernacijo dovolj energije. Čeprav so vsejedi, imajo raje »meso«. Zato največkrat v nočnem času iščejo polže, deževnike, različne žuželke in mrčes, pa tudi pajke in stonoge. Ker želijo najti čim več hrane, prehodijo tudi velike razdalje in se pogosto znajdejo v nevarnosti. Da bi se čez dan lahko v miru spočili, jim lahko na vrtu uredimo varno zavetje – kupček listja, vejice, trstičje ali posebna hišica za ježe so odlična skrivališča, kjer lahko mirno počivajo.

Shutterstock

Mladiči drugega legla potrebujejo največ naše pomoči

Ježi imajo največkrat dve legli v sezoni, drugo leglo se skoti šele pozno poleti ali zgodaj jeseni. Te majhne kepice so v času, ko bi se morale pripravljati na zimo, še povsem nebogljene in težko najdejo dovolj hrane, da bi se pravočasno »poredile« za uspešno hibernacijo. Matere leglo pogosto zapustijo še pred koncem poletja, saj morajo poskrbeti tudi zase. Če mladiček do zime ne doseže vsaj enega kilograma telesne mase, je velika verjetnost, da je ne bo preživel.

Če srečamo majhnega, premalo hranjenega in na pogled slabotnega ježka, mu vsekakor pomagajmo. Še zlasti če nanj naletimo podnevi, je to znak, da je lačen, bolan ali izgubljen.

Kaj jim ponuditi?

Morda ste že slišali, da ježem pomagamo tako, da jim nastavimo mleko … Mladički ga bodo sicer popili z veseljem, a namesto da bi jim pomagal, jim bo povzročil močno drisko, zaradi katere bodo pogosto dehidrirali in verjetno tudi poginili. Zato ježem mleka nikar ne nastavljajte, pa tudi ne čokolade, oreščkov, krompirja, surovega mesa in slanih ali začinjenih prigrizkov. Njihov prebavni sistem takšne hrane ne prenaša dobro, zato jim – četudi v dobri veri – povzročimo več škode kot koristi.

Shutterstock

Najprimernejša hrana, ki jo lahko nastavimo bodičastim gostom, je mokra mačja hrana brez žit. Zelo hvaležni bodo tudi za zdrobljeno kuhano jajce, sladkali pa se bodo z manjšimi mačjimi briketi. Če jim želimo ponuditi najboljšo izbiro, lahko v bolje založenih trgovinah za živali poiščemo specializirano hrano za ježe. Ta vsebuje naravne beljakovine in ustrezne sestavine za hitro pridobivanje telesne teže. Ne smemo pa pozabiti tudi na stalno zagotavljanje sveže vode v nizki posodi, do katere ježek zlahka dostopa.

Shutterstock