Rože in vrt
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 9 min.

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit


Špela Korinšek Kaurin
19. 3. 2025, 10.00
Posodobljeno
11:35
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Cvetoča pročelja očarajo vsakogar. Okrasna korita hiši dodajo značaj, a za popoln učinek je ključno poznavanje osnov zasaditve in ustvarjalnosti.

Balkoni naslovna-apr24a.jpg
shutterstock
Zasajevanje balkonskih rastlin

Izbor vodilne barve

Eden od glavnih učinkov in pravzaprav tudi namena cvetličnih korit je, da naš dom okrasijo z barvami. Zato moramo, ko razmišljamo o tem, kakšna korita bomo posadili, najprej razmisliti o tem, kakšni barvni odtenki bodo zaznamovali naše cvetlične kreacije. Ljubitelji vrtnarjenja vse prepogosto pozabimo na ta dejavnik in cvetlične zasaditve zapeljemo v nestrukturirano mavrico barv, ki delujejo bolj ko ne kot ceneni kič, namesto da bi našemu domu prinesla pridih elegance. Seveda so tudi take zasaditve lahko lepe in vsekakor stvar okusa vsakega posameznika, a če želimo, da bi videz našega doma žarel malce bolj prefinjeno, je smiselno o barvi dobro premisliti.

Najlažje je oblikovati zasaditev s samo eno vrsto rastlin, ki jo seveda odlikuje že pri žlahtniteljih usklajena harmonija barve. Čeprav se morda na prvi pogled zdi taka zasaditev dolgočasna in nam morebiti ne ponuja veliko kreativnih izzivov, ni čisto tako. Ko izberemo pravo vrsto cvetlic, ki se bogato razrašča in je trdoživa, z njo pa skombiniramo še prave vrste in barve okrasni lonec ali korito, je lahko učinek naravnost spektakularen.

Drugi najpreprostejši način cvetličnega oblikovanja je izbor enobarvnega tona. Za te, t. i. monokromatske zasaditve je značilno, da izkoriščajo različne odtenke ene same barve – lahko so to različni odtenki rožnate ali vijoličaste, morda rdeče ali oranžne, rumene ali modre … Čeprav se imenujejo enobarvni, skoraj po pravilih kombiniramo vsaj dva, lahko pa tudi več različnih odtenkov iste barve. Ker gre za naravno usklajene barvne tone, nam pri izboru ni treba skrbeti, da bi naredili kakšno motečo napako. Čeprav bo splošni vtis take zasaditve elegantno enostranski, pa bodo različne variacije še vedno poskrbele za prefinjeno dinamiko. Da bodo cvetlice pritegnile dovolj pozornosti, je pri monokromatskih zasaditvah priporočljivo izbrati okrasno korito ali lonec, ki je nevtralne barve ali se ujema z osnovno barvo zasaditve.

Če si želimo še več pestrosti, se lahko poigramo z izborom rastlin, ki skupaj tvorijo več barv. Pri tej igri je sicer potrebnega malce več razmisleka, priporočljivo pa je tudi, da se spoznamo vsaj z osnovnimi pravili, ki nam bodo omogočila ustvariti usklajene barvne kombinacije. Delo si olajšamo, če kar na spletu poiščemo t. i. barvni krog, pomagamo pa si lahko tudi tako, da opazujemo barvne vzorce, ki jih v naši okolici oblikuje narava sama.

Če si boste pomagali z barvnim krogom, omenimo dva najznačilnejša načina kombiniranja barv. Pri prvem, t. i. analognem, kombiniramo dve ali tri barve, ki so si na barvnem krogu druga ob drugi. Analogni odtenki se zelo dobro ujemajo in se preprosto mešajo, z njimi pa dosežemo skladen in harmoničen učinek. Primeri takega kombiniranja barv so na primer rumeno-oranžna, oranžna-rdeča, rumena-oranžna-rdeča, vijoličasta-rdeča, modra-zelena, modra-vijoličasta … Analogne barve so lahko bodisi temnejših bodisi svetlejši odtenkov, značilno pa je, da na barvnem krogu vedno ležijo druga ob drugi.

Za še malce bolj drzno kombiniranje barv pa se lahko poigramo s komplementarnimi barvami. Pri tem načinu v barvnem krogu kombiniramo barve, ki so si v krogu nasproti. Take klasične kombinacije so rdeča-zelena, oranžna-modra ter rumena-vijoličasta. Komplementarne barve ustvarijo velik kontrast in obe izbrani barvi napravijo izrazitejši. Pri tem je treba paziti, da uskladimo tudi intenzivnost izbranih barv; učinek vsekakor ne bo ravno uravnotežen, če bomo izbrali na primer zelo nežen odtenek modre in zraven postavili kričeče oranžen odtenek drugih cvetlic. Na spletu je veliko barvnih krogov, obstajajo pa tudi taki, ki upoštevajo tudi različne podtone osnovnih barv, od zelo svetlih do najtemnejših, in prav s pomočjo takega bomo najlažje dosegli res dober učinek.

Strukturirano zasajevanje

Ko smo izbrali barvo, je čas za razmislek o tem, kakšno končno podobo naj ima naša zasaditev – bo visoka, nizka, prevešajoča, enakomerna … Pri odločanju si pomagamo z osnovnimi pravili, ki zagotavljajo, da bo končna zasaditev, ne glede na to, kakšno obliko bomo izbrali, primerno zapolnjena, usklajena in elegantnega videza. Eno od najbolj uveljavljenih pravil, ki ga uporablja tudi večina profesionalnih vrtnarjev, je kombiniranje treh vlog, ki jih nosijo posamezne skupine izbranih rastlin: vloga dramatika (thriller), vloga polnilca (filler) in vloga preveševalca (spiller). Ko primerno skombiniramo vse tri vloge, dobimo sistemsko zaokroženo celoto zasaditve.

Za rastline, ki jim določimo vlogo dramatika, je značilno, da v zasaditev dodajo višino, vertikalo in predvsem veliko »drame«. Zanje je značilno, da v zasaditvi poskrbijo, da izstopi, je nekaj posebnega in nam pade v oči. To so lahko tako cvetoče kot strukturne rastline, pogosto pa to vlogo določamo tudi okrasnim travam. V korita jih običajno sadimo na zadnji del, v okrogle lonce, ki jih lahko opazujemo z vseh strani, pa na sredino.

Rastline z vlogo polnilca po drugi strani poskrbijo, da je zasaditev polna, bujna in žareča. Teh v zasaditvi po navadi uporabimo največ, sadimo pa jih bolj spredaj ali okoli dramatika. Njihova oblika je navadno bolj zaobljena, košata, polna. Tako imajo te rastline veliko zelenja in hkrati pogosto tudi številne cvetove. Ni pa nujno, da izberemo le cvetoče rastline, podoben učinek nam pričarajo tudi primerno izbrane strukturne lepotice.

Kaj pa preveševalci? Zanje uporabimo rastline s padajočo rastjo, ki se prevešajo čez rob okrasne posode ali korita. Tako dosežemo, da se meja med zasaditvijo in loncem zabriše. Te rastline tako vedno sadimo ob rob, pri koritu le na sprednji del roba, če je zasaditev v okrasnem loncu, ki je viden z vseh smeri, pa jih moramo postaviti ob robu okoli in okoli.

Ta koncept oziroma pravilo zasajevanja je le ena od možnosti, ki jo lahko uporabimo za kreiranje naših zasaditev in kombiniranje rastlin. Njegova prednost je, da nas vedno pripelje do videza, pri katerem ima zasaditev primerno višino, je v sredini polna, lepo pa se uskladi tudi meja med loncem in rastlinami, ki se prevešajo čez rob. Za marsikoga je morda ta sistem celo malce prezahteven, zato še opozorilo: to so le neka splošna navodila; če vam je lažje, ne bo nič narobe, tudi če se ob zasajevanju nekoliko bolj upoštevate intuicijo in lonec zapolnite tako, kot je vašim očem najbolj všeč.

Čarovnija kombiniranja različnih tekstur

Rastline se seveda ne ločijo le po barvi, velikosti in obliki, ampak k njihovemu videzu veliko pripomore tudi njihova tekstura. Če želimo ustvariti zares zanimivo in predvsem izstopajočo zasaditev, pri oblikovanju upoštevamo tudi ta, morda že nekoliko napredni dejavnik. Najlažje se pri tem igramo s strukturnimi rastlinami, ki se odlikujejo po svojih že na pogled zanimivih listih, ob tem pa nam protiutež lahko predstavljajo različne velikosti cvetov. Pri rastlinah se tako tekstura pogosto nanaša na velikost, obliko in površino (dlakavost, nagubanost, gladkost …) listja ter cvetov.

Nadvse dinamično zasaditev bomo dosegli že, če bomo kombinirali rastline različne velikosti in oblike listja ter hkrati tudi cvetov. Ob tem lahko uporabimo rastline, ki so si po obliki listja in cvetje podobne, tako da bo končna podoba bolj usklajena in umirjena. Namen take zasaditve je, da nas očara kot celota, ne da bi se oči ustavljale na posameznem elementu.

Če želimo več dramatičnosti, se lahko poigramo tudi s kontrasti tekstur. Tako lahko na primer kombiniramo mini cvetove z velikimi listi ali na primer koničaste liste dopolnimo z nežnimi listki z mehkim dlakavim poprhom. Domišljija pri tem nima meja, še najlažje pa take kontraste dosežemo z uporabo okrasnih trav, ki se odlikujejo po najrazličnejših oblikah in videzu. S teksturno kontrastnimi zasaditvami dosežemo, da so naši čuti ves čas vzburjeni, oči pa se pasejo na podrobnostih, ki izstopajo bolj kot sama skupna zasaditev.

Koliko rastlin izbrati?

Marsikdo si želi, da bi bila zasaditev videti polna že od samega začetka, zato v dobri veri v eno korito ali okrasni lonec posadi preveč sadik, ki se kmalu razbohotijo in se začnejo nevarno gnesti. Kadar med rastlinami ni dovolj prostora, zrak ne more prosto krožiti, v takih razmerah pa se hitro namnožijo rastlinske bolezni in škodljivci. Kadar je gneča, rastline tudi ne morejo najbolje razviti koreninskega sistema, zato so šibkejše in lahko hitro podležejo, če razmere niso povsem idealne. Prav zato je smiselno, da se zasajevanja lotimo z nekaj potrpežljivosti. Morda bo videz naših balkonskih korit in loncev nekaj tednov res nekoliko skromnejši, a se nam bo to poplačalo s tem, da bo zasaditev zdrava in bo naše balkone, okenske police in terase krasila vse do konca sezone.

Splošna usmeritev pri odločitvi o številu rastlin pravi, da za korita, dolga približno 40 cm, uporabimo le od štiri do pet rastlin, za korita, dolga 50 cm, pa od šest do največ osem rastlin. V takem razmerju bodo rastline lepo zapolnile prostor, hkrati pa bodo imele dovolj prostora za zdravo rast. A to je le splošna usmeritev. Za nekatere sadike velja, da so v svoji rasti zelo agresivne in rastejo nadpovprečno hitro, zato nas lahko to, če upoštevamo le splošno merilo, negativno preseneti. Lahko se celo zgodi, da če jih skušamo krotiti z obrezovanjem, rastejo še hitreje in bolj košato. Po drugi strani pa so nekatere rastline, navadno so to tiste s pokončno rastjo, pri širjenju v širino skromnejše od povprečja, in da bi dosegli želeni učinek, moramo posaditi več takih sadik, kot je splošno priporočilo.

In kakšna je potem rešitev? Najmanj tvegano bo, če se odločimo za nakup rastlin, pri katerih so že na označevalnih etiketah navedene priporočene sadilne razdalje. Tako dvoma pravzaprav ni. Za rastline, ki imajo manjšo priporočeno razdaljo sajenja, velja, da jih moramo posaditi več, pri rastlinah, za katere je priporočena razdalja večja, pa smo lahko skromnejši.

Ob tem še en nasvet: da bo zasaditev ves čas harmonična, je priporočljivo, da izberemo rastline, ki rastejo približno enako hitro. Pri tem moramo sicer imeti malce srečne roke, saj smo pri tem pogosto odvisni tudi od zunanjih rastnih pogojev. Včasih toplo vreme podžge nekatere vrste rastlin in rastejo kot gobe po dežju, hkrati pa enake razmere neko rastlino, ki bi sicer morala rasti enakomerno, v njeni hitrosti zaustavijo. Kljub vsemu pa neke usmeritve obstajajo, in tudi te najpogosteje najdemo na označevalnih etiketah. Ne prezrite, da je neka rastlina morda označena kot hitrorastoča, druga pa je morda opisana kot majhna ali v rasti počasna. Če se vam vseeno zgodi, da začne neka rastlina druge preveč prehitevati, jo lahko skušate krotiti tudi z vrtnarskimi škarjami. Najdragocenejše pa bodo zagotovo vaše izkušnje, zato si velja zapisati vsakoletne zasaditve, zraven pripisati svoja opažanja in vse skupaj shraniti v vrtnarski dnevnik oziroma arhiv.

Upoštevanje rastnih pogojev

Tako kot pri vseh zasaditvah je tudi pri odločanju o izboru balkonskih in okenskih rastlin treba upoštevati prvo pravilo: rastlinam moramo zagotoviti rastne pogoje, ob katerih se najbolje počutijo. To seveda tudi pomeni, da bomo v okrasna korita in lonce vedno sadili rastline, ki imajo enake potrebe.

Ko se odločamo za rastline, moramo imeti zelo jasno sliko, kam bomo postavili okrasni lonec oziroma korito, v katero bomo posadili izbranke. Bo izpostavljeno neposrednemu soncu, bo morda delno ali celoti v senci, je lega izpostavljena vetru ali nad njo ni strehe, ki bi varovala pred dežjem? Vse te informacije so nadvse pomembne, saj je prav od njih odvisno, kako lepa in zdrava bo naša zasajena kreacija. Vrste in sorte okrasnih rastlin imajo navadno namreč res zelo specifične potrebe. Tako na primer rastline za polno sonce potrebujejo vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe na dan in jim prija predvsem toplo popoldansko sonce. Rastline za delno senco so zadovoljne že s štirimi do šestimi urami sonca na dan, le rastline, ki so označene za sencoljubne, lahko prenesejo tudi manj kot štiri ure izpostavljenosti soncu na dan.

Označevalne etikete na sadikah po večini vsebujejo te informacije, poleg tega je na njih navadno navedeno tudi, kako pogosto je treba rastline zalivati. Tako vsekakor vedno preglejte etikete in se prepričajte, da so podatki na rastlinah, ki jih boste dali skupaj v okrasno korito, podobni in usklajeni s pogoji, kjer bo zasaditev stala. Poleg tega bodite realni pri ocenjevanju časa, ki ga lahko namenite zasaditvi. Če veste, da ne boste mogli vsak dan poskrbeti za zalivanje, izberite sorte, ki bolje prenašajo sušo.

V galeriji fotografij si oglejte idejne zasaditve strokovnjakov vrtnarske organizacije Proven Winners, ki s pestrim izborom sadik zalaga tudi številne naše vrtnarije.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.