Kaj nas je naučila pretekla vrtnarska sezona
Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na pridelek na vrtu. Preverite, kaj smo se naučili v zadnji sezoni in kako se že zdaj pripraviti na uspešnejšo pridelavo.
Zadnjih petnajst let je vreme od februarja do novembra vsako leto povsem različno. Zato ob vsaki težavi, ki se pojavi, vedno najprej razmislimo, zakaj je nastala, šele nato pa iz izkušenj potegnemo zaključke. Pogosto se mi zgodi, da mi kdo reče: »Že leta delam tako, pa ni bilo nič narobe. Tudi lani sem tako sejal, pa je bilo vse v redu …« A vreme je res tako pestro in različno, da se nam neki pojavi na vrtu povsem brez težave zgodijo prvič.
PREBERITE TUDI:
Vsaka izkušnja je priložnost, da se iz nje nekaj naučimo, in tudi nekaj preteklih vrtnarskih sezon nam je postreglo s precej »lekcij«. In iz lekcij se lahko največ naučimo. Sedaj pozimi, ko je več časa, vam tako polagam na srce, da dobro premislite, kaj vse na svojem vrtu lahko še prilagodite, da boste bolj usklajeni z novimi vremenskimi razmerami. Naj povzamem, katera spoznanja so zame najdragocenejša.
Prilagodimo pričakovanja
Za začetek je ključno, da so naša pričakovanja objektivna – treba je namreč vedeti, da stoodstotnega pridelka ne moremo vedno doseči. Kljub temu menim, da je bilo letos na vrtovih kar veliko zelenjave.
Mogoče jo je komu zagodel paradižnik, morda krompir, česen, čebula, pa vendar je bilo veliko solate, jeseni smo imeli čudovito cvetačo in brokoli, zelje, endivijo, radič … Če svojo pozornost usmerimo v to, kar smo v vrtu pridelali, in ne v to, kar nam je vreme vzelo, bo izkušnja veliko bolj pozitivna in mnogo bolj bomo zadovoljni.
Osnova je v zemlji
Druga stvar je gnojenje. Gnojenje in kolobar sta temelj zdrave in žive zemlje. To je osnova, da se rastline lahko prilagodijo spremenljivemu vremenu, ki ga bo vedno več. Ravno nepredvidljivo, ekstremno vreme je osnovna značilnost vremenskih sprememb.
Namakanje je postalo nuja
Tretja zadeva je gotovo namakanje. Že večkrat sem omenila, pa zdaj ponavljam. V vremenskih razmerah, kot jih imamo zadnja leta, je namakanje postalo nujno pri pridelavi zelenjave. Zima je čas, ko lahko razmislite, na spletu poiščete za sebe najprimernejše in ugodne možnosti ter spomladi začnete sezono z urejenim namakanjem. Ne pozabite, da rastline niso samo žejne. Ker sprejemajo hranila v vodni raztopini, so ob pomanjkanju vode, pa čeprav le en dan, tudi lačne. Ko se obdobje suše konča, zato hitro zbolijo.
Zemlja ne sme biti brez zastirke
Pomembno je postalo tudi prekrivanje, zastiranje zemlje, gredic, na katerih rastejo vrtnine. Gredice ne smejo biti gole ne poleti in ne pozimi. Sončni žarki lahko segrejejo površino zemlje nad 25 stopinj Celzija. Zato se mikroorganizmi umaknejo v globino, na hladno, v preveč segreti zemlji tudi korenine rastlin ne funkcionirajo več optimalno, zato so rastline nepravilno prehranjene, posledično jim pade odpornost.
Zastirke zemljo zasenčijo, s tem pa tudi hladijo. Mikroorganizmi tako ostajajo v območju korenin, razgrajajo organsko snov in poskrbijo, da imajo rastline hrano. V rastlinjakih sonce pripeka še bolj, vetra pa praktično ni. Torej je še bolj pomembno, da je zemlja zasenčena.
Rastline potrebujejo vlago, za manjše izhlapevanje poskrbijo tudi zastirke. Pod njimi je še dolgo vlažno, saj voda izhlapeva počasneje. Z zastiranjem tal torej varčujemo z vodo. V rastlinjakih imajo še dodatno vlogo. S tem ko preprečujejo izhlapevanje vode, preprečujejo tudi višjo zračno vlago, ki je prav v rastlinjakih največji sovražnik rastlin.
Tudi senčenje je postalo bolj kot ne obveza in ne le izjema
Naslednje moje priporočilo, ki ga vrtičkarji premalo upoštevajo, je senčenje. Senčenje rastlinjakov postaja obveza, zelo pogosto je smiselno senčenje posevkov tudi na prostem. Previsoke temperature namreč ustavijo metabolizme številnih vrtnin, kapusnic, solatnic …, zato se njihova rast povsem ustavi. Ob koncu tega obdobja zacvetijo ali začnejo gniti.
Nekaterim rastlinam pa omogoča oplodnjo. Na prvem mestu so to stročnice, predvsem fižol, na drugem takoj še plodovke, predvsem paradižnik. Zato cvetovi odpadajo. Opekline plodovk, predvsem paprike proti koncu poleta, pa tudi buč, sploh niso več redkost. V poletni vročini slabo kali tudi seme. Zato je treba zasenčiti vse setve. In zakaj potem ne bi zasenčili celega vrta?
Rastlinjak je nepogrešljiva oprema vrta
Če imate le dovolj prostora, bi morali na svojem vrtu postaviti tudi vsaj manjši rastlinjak. Klimatske razmere v njih veliko lažje reguliramo kot na prostem in imamo večji nadzor nad tem, kakšne pogoje lahko ponudimo rastlinam.
To so predvsem pri vzgoji paradižnika »osvojili« že mnogi vrtičkarji, a naj na tem mestu še enkrat poudarim, da rastlinjakov nimamo samo zato, da v njih pridelamo zdrav paradižnik. Izkoristimo jih lahko, da v njih začnemo sejati in saditi zelo zgodaj spomladi, seveda tudi pozno jeseni in to ne glede na vreme.
E-novice · Rože in vrt
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
