Veste, katera posebna vrtna rastlina cveti ravno okoli božiča?
Ne spreglejte: teloh bo zacvetel zdaj, zdaj, ravno okoli božiča. Odkrijte, zakaj tej zimski trajnici pravijo božična roža in kako jo gojimo.
Teloh, znan tudi kot božična roža, je ena redkih trajnic, ki zacveti sredi zime … V Sloveniji je avtohtona rastlina gozdne podrasti. Ker zacveti okoli božiča, mu pogosto pravijo tudi »božična roža« ali »božična vrtnica«. Ta priljubljena gozdna trajnica je pritegnila pozornost ljudi že v najstarejših časih, ko so jo poznali kot strupeno in zdravilno rastlino.
PREBERITE TUDI:
Zaradi lepih cvetov je našel svoje mesto tudi v vrtovih. Z žlahtnjenjem teloha so se začeli ukvarjati botanični vrtovi po Habsburški monarhiji že pred stoletjem in pol. Poleg osnovnih vrst, ki jih najdemo pri nas v naravi, danes v vrtovih gojimo tudi številne sorte. Vse cvetijo v zimskem času in napovedujejo skorajšnjo pomlad.
Opis in izvor
Telohi (Helleborus niger) so zimsko cvetoče zimzelene trajnice iz družine zlatičevk. Odlikuje jih na videz usnjato listje, ki je pogosto zeleno vse leto. Listi izraščajo iz močne korenike, odganjajo na kompaktnih steblih, okoli 20 cm v višino. Listi so krpati, bleščeči, temno zeleni – sestavlja jih od 7 do 9 lističev. Preden spomladi odženejo mladi listi, iz korenike poženejo cvetna stebla, ki nosijo velike, bele cvetove, okrašene z mnogimi rumenimi prašniki. Zeleni venec čašnih listov pride do izraza po cvetenju in navidezno podaljša čas cvetenja v pozno pomlad.
Po svetu jih pogosto imenujejo božične rože, ker v toplejših regijah cvetijo okoli božiča in v hladnejših območjih zgodaj spomladi. Njihova naravna rastišča najdemo v Alpah, na Apeninih, na SZ Balkanu in v Karpatih. Znanstveno ime za teloh izhaja iz grških besed »helein«, kar pomeni »poškodovati«, in »bora«, kar pomeni »hrana«, kar se nanaša na strupene lastnosti rastline ob zaužitju.
Za večino rastlin iz družine zlatičevk je namreč splošno znano, da so neprimerne za uživanje. Teloh je v celoti strupena rastlina, ki vsebuje močne narkotične in druge aktivne učinkovine, kot so helebrin, heleborin in heleborein. Vrstno ime »niger« pa pomeni »črn« in se nanaša na barvo korenin.
Gojenje in nega
Dobro uspevajo v svetli senci višjih dreves, s katerimi si pravično razdelijo svetlobo, ki je na voljo. Telohi cvetijo, preden se drevesa olistajo. Počivajo v času aktivne rasti dreves, jeseni pa z veseljem sprejmejo bogato listno odejo, s katero listavci prekrijejo tla. Kadar jih sadimo v gredice, poskrbimo, da so na mestu, kjer je vsaj pol dneva senca. Priporočljiva je organska zastirka, ki skrbi za primerno vlago v tleh. Močno sonce lahko poškoduje zimzelene liste, da dobijo rjave madeže. Radi imajo bogato humusna tla, ki so vlažna, a voda ne sme zastajati. V času mirovanja prenesejo tudi suho obdobje.
Telohi se radi sami zasejejo, lahko pa semena poberemo in jih še sveža posejemo na izbrano mesto. Do prvega cvetenja mladih rastlin najpogosteje čakamo dve leti, potem pa rastline brez presajanja ostajajo na enem mestu za desetletje ali več. Mogoče je tudi razmnoževanje z delitvijo. Tega dela se lotimo v zgodnji jeseni, ko se začenja nov rastni cikel. Pomladna delitev je zelo tvegana.
Uporaba
Telohe lahko gojimo na gredicah kot trajnice, samostojno v večjih skupinah ali mešano z drugimi trajnicami pokrovne razrasti. Dobro se obnesejo tudi kot posodovke, ki jih nasadimo v lonce za sezonski okras v času cvetenja. Lepo se kombinirajo s spomladanskimi resami in pisanimi listi iskrivk ali hojher.
Zunaj sezone cvetenja posode z zasajenimi telohi ohranjamo v senci, zalivamo le malo. Cvetoči poganjki se uporabljajo kot rezano cvetje, svojo privlačnost ohranijo tudi po cvetenju, saj zeleni čašni listi kot venec obkrožajo nastajajoče se semenske zasnove.