Vzpenjalke z dišečimi cvetovi
Med okrasnimi rastlinami je nekaj takih, za katere bi lahko rekli: tri muhe na en mah. Vzpenjajo se in s tem zagotavljajo senco ali prekrivajo grde zidove, s cvetenjem ustvarjajo lepe prizore in poleg tega še vabljivo dišijo. Spoznajmo nekatere med njimi.
Kot kriterij za izbor smo na prvo mesto postavili dišeče cvetove, zato ni pomembno, ali izbrane lepotice spadajo med vzpenjavke, ovijalke ali plezalke. Namenoma nismo vključili vrtnic, saj je skupina dišečih vrtnic vzpenjavk in plezalk preštevilna, da bi se jim podrobneje posvetili.
Morda vas bo zanimalo tudi:
- Rastline s katerimi v vrtu rišemo vizualne učinke
- Listje trajnic kot njihov glavni adut
Vzpenjavke imajo na vrtu veliko vrednost, saj ne zavzemajo veliko prostora, ponujajo pa dobrodošla zatočišča številnim vrstam ptic, žuželk in drobnih sesalcev, v katerih se slednji lahko skrijejo, gnezdijo ali prezimujejo. Mnoge so poleg tega vir nektarja in cvetnega prahu, ki jim sledijo jagode in semena.
Kovačniki in jasmini
Na prvo mesto lahko postavimo rod kosteničevja, vzpenjavk, ki so z nekaterimi vrstami zastopane tudi v naši domači flori. Najbolj znan je kovačnik (Lonicera caprifolium), ki že dolgo velja za eno od simbolično dišečih rastlin. Med tujimi vrstami je treba izpostaviti japonsko kosteničevje (L. japonica), vsiljivo invazivko, ki se nenadzorovano razrašča, a je hkrati privlačna zaradi lepih belo-rumenih cvetov, ki se razpirajo od pomladi do poletja. Vzpne se lahko do 6 metrov visoko in razraste vse do 3 metrov v širino. Pogosto na vrtove sadijo tudi sorte gozdnega kosteničevja (L. periclymenum), katerega cvetovi so podobni cvetju našega kovačnika. Rod Lonicera je zelo širok in ponuja vse mogoče, od prekrovnih grmov do visokih vzpenjavk. Te so primerne za sajenje tudi na senčne, proti severu obrnjene lege, kar je pri vzpenjavkah sicer redkost. Kosteničevje je treba obrezovati, in sicer po cvetenju.
Med najbolj zanesljive glede raščavosti in vonja lahko uvrstimo zvezdasti jasmin (Trachelospermum jasminoides). Primernejši je za toplejša območja, zato ga lahko vidimo vse od Goriške prek Krasa do Primorja, kako prekriva zidove in latnike ali se vzpenja po drevesih. Tudi v osrednji Sloveniji bo preživel na zaščiteni legi, na primer na južni steni hiše. Poleg vonja je prednost te japonske vzpenjavke, da je vednozelena, pa čeprav del listja pozimi pordeči in odpade. Zelo dobro se odziva na rez, zato je ni težko oblikovati v predvidenem obsegu. Potrebuje osnovno oporo, npr. armaturno ali leseno mrežo. Na sončni legi bo zvezdasti jasmin ob rednem zalivanju cvetel več tednov, začenši v maju. Na terasi bomo ob toplih večerih uživali v omamnem vonju!
Na toplejših območjih imajo ljubitelji dišav na vrtu možnost gojiti tudi pravi jasmin (Jasminum officinale). Ta se lahko vzpne tudi več kot 10 metrov visoko in cveti z nežnimi belimi cvetovi vse poletje. Vsekakor potrebuje lego, kjer bo zaščiten pred hladnim vetrom in mrzlimi jutri. Zato pa nas bo nagradil z opojnim vonjem.
Nekateri sroboti tudi dišijo
Med rodovi vzpenjavk, ki so z nekaterimi predstavniki prisotni v naši naravi, je tudi srobot (Clematis). Marsikateri latnik krasijo veliki cvetovi bele, modre ali rožnate barve katere izmed številnih sort. Manj znano pa je, da nekatere vrste prijetno dišijo. Tak je npr. gorski srobot (C. montana), ki cveti v vseh odtenkih od bledo vijolične do bele, saj je znanih več različic. Z zvončkasto oblikovanimi bledo rumenimi cvetovi v manjših grozdih nas bo pritegnil rehderjev srobot (C. rehderiana). Vrt bo napolnil z vonjem po jegličih. Armandov srobot (C. armandii) pa je vednozelena vrsta z belimi, široko razprtimi dehtečimi cvetovi. Sadimo ga na zavetno, proti jugu obrnjeno rastišče.
Čokoladna akebija (Akebia quinata) je precej posebna vzpenjavka, ki je dobila ime po rjavkasto škrlatnih cvetovih, ki dehtijo podobno kot vanilja. Veličasten primerek obrašča eno od sten zgradbe v Arboretumu Volčji Potok. Plodovi so nevsakdanje, klobasaste oblike. Rastlino posadimo na sončno lego v rodovitno prst. Zbiralci posebnosti bodo v tujih drevesnicah našli različico z belimi cvetovi 'Alba'.
Glicinije navadno ne povezujemo z vonjem, a znana je izjema, in sicer Wisteria floribunda 'Multijuga'. Ta glicinija je primernejša od običajne kitajske glicinije, ker je manj raščava, zato ne bomo imeli težav z njenim omejevanjem. Spodnji del cveta je obarvan temno modro, gornji pa bledo modro. Prihaja iz Japonske in se od kitajske vrste razlikuje po tem, da se ovija v smeri urnega kazalca, medtem ko se »kitajka« ovija v nasprotni smeri.
Dehtela je samo eno poletje …
A saj ne dišijo samo trajne ali olesenele vzpenjavke – ponujamo tudi možnosti napol trajne in enoletne vzpenjavke, ki dovolj hitro rasteta, da nam zadehtita še v isti sezoni.
Prvi je plumbago ali kapska svinčnica (Plumbago auriculata). V naših toplih območjih jo bomo zagotovo obdržali, če jo posadimo v posodo in pred zimskim hladom umaknemo na varno. Ko se bo poleti odela v plašč nebesno modrih cvetov, nam ne bo žal truda ob skrbi zanjo. Hitro se bo povzpela ob opori, ki jo moramo ponuditi, in nam odišavila poletne večere na terasi.
Končno nam lahko zadiši tudi žlahtni grahor (Lathyrus odoratus). Enoletna vzpenjavka se vzpenja z viticami in od poletja do jeseni ponuja rožnate, škrlatne, modre ali bele cvetove. Na voljo je stotine sort različnih barv in velikosti. Posebej privlačni so cvetovi v dveh barvah. Že oblika cvetov nam pove, da gre za eno od metuljnic. Tudi grahor je primernejši za sajenje v posodah, saj mu tako omogočimo daljšo rast.
Kaj torej izbrati, da nam bo dišalo na terasi ali skozi odprto okno, pri zasluženem počitku ali v dobri družbi? Izbiramo lahko med trajnimi ali začasnimi rešitvami, med močnim ali blagim vonjem; na voljo imamo celotno barvno paleto. Ja, več ko imamo izbire, težje je izbrati, kajne?
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
