Rastline, s katerimi na vrtu rišemo vizualne učinke
Ste že kdaj obiskali vrt, ki vas je enostavno "sezul" in očaral s harmoničnimi zasaditvami? Ključ do takšnega vrta je spretna kombinacija rastlinskih tekstur. Odkrijte, kako ustvariti vizualne poudarke in estetsko dovršen vrt!
Ko načrtujemo zasaditve, navadno razmišljamo o barvah, obliki zasaditve, morda celo tudi vonju, nadvse pomembna pa je tudi tekstura rastlin. Je površina listov groba ali nežna? So cvetovi kompaktni in veliki ali pa miniaturni, celo filigranski? Tekstura glavnih delov rastline določa njen splošni vtis, za dosego vav učinka pa poskušamo v zasaditve vključiti take, ki so po svoji teksturi nekaj posebnega in zato dražijo naše čute. Pri tem ne gre le za dotik, temveč tekstura močno vpliva tudi na videz rastlin, s pomočjo vetra pa lahko celo pripomore k ustvarjanju značilnih zvokov, ki božajo naša ušesa.
Pri tem je treba opozoriti, da preveč intenzivnosti tudi ni dobro. V vsaki zasaditvi želimo slediti harmoničnosti, kar lahko zelo lepo dosežemo tako, da premišljeno kombiniramo rastline, ki se v teksturi dopolnjujejo. To lahko seveda pomeni tudi, da v teksturah ustvarjamo kontraste, a vedno z namero, da bi tako še bolj poudarili lepoto vseh rastlin v zasaditvi. Izogibajmo se želji, da bi na piedestal postavili eno samo rastlino, druge pa bi bile le njene skoraj nevidne spremljevalke. Pomemben je celoten vtis, zato naj rastline druga drugo dopolnjujejo. Splošno pravilo je, da naj zasaditev vsebuje približno eno tretjino rastlin z nežno in prefinjeno strukturo ter približno dve tretjini tistih, ki so bolj robustne in trdne. Predstavljamo sedem kandidatk, s katerimi se lahko poigrate, ko boste znova krasili svoje gredice …
Astilbe oz. vrtne kresnice (Astilbe Arendsii) - lepotice s puhastimi socvetji
Vrtne kresnice so šopaste trajnice, ki s svojimi veliki socvetji na vrtu poskrbijo za pravo »dramo«. Mnogo sort, kot so kitajska vrtna kresnica, pa 'Deutchland', 'Showstar' itd., se odlikujejo po izrazito puhastih socvetjih, ki v zasaditve prinašajo pravo milino in nas vabijo, da bi jih nežno pobožali.
Prednost vrtnih kresnic je, da dobro uspevajo tudi v senci, si moramo pa zapomniti, da potrebujejo vedno vlažna, a hkrati odcedna tla. Sort je res veliko, zato si tudi lahko izberemo tako, ki se najbolje uskladi z našo zasaditvijo. Poleg puhastih socvetij imajo nekatere sorte bolj elegantno teksturo, izbiramo pa lahko med številnimi barvnimi odtenki, ki so lahko močno intenzivni. Skratka trajnica, ki vam ponuja ogromno možnosti za igranje s teksturo …
Strašnica (Sanguisorba sp.) – nežni cofki na dolgih pecljih
Kdo ve, zakaj so dobile takšno ime, saj v resnici niso prav nič strašne, temveč so s svojimi cofki na dolgih steblih prav igrivo zabavne. Ker se lahko njihova stebla nad nežno žarečim zelenjem dvignejo tudi več kot pol metra visoko, se zdi, da njihova igriva socvetja enostavno štrlijo v zraku. Tako se čudovito »ujamejo« v nežno »perjanko« katere od svetlejših okrasnih trav, ali pa se s svojimi žarečimi cofki igrivo gibljejo nad drugimi rastlinami.
Strašnicam ustrezajo sončne in polsenčne lege, sadimo pa jih v globoka in zmerno vlažna tla. Nekatere sorte dobro prenašajo tudi celo občasno zastajanje vode v tleh, so pa na splošno to dolgožive trajnice, ki vas bodo s svojimi cofki razveseljevale predvsem v poletnih mesecih.
Navadni bodoglavec (Echinops ritro) – mini buzdovani
Ta trajnica posebno teksturo v zasaditev doda s svojimi izstopajočimi, značilno železno-vijoličasto-modrimi okroglimi cvetovi, ki se ponosno dvigujejo nad tlemi na navadno trdnih in visokih srebrnih steblih. Pri nekaterih sortah stebla zrastejo tudi do 120 cm visoko, vse pa zelo produktivno tvorijo okrogle cvetove.
Zaradi koničastih zaključkov v cvetočih kroglicah zasaditev navadnega bodoglavca daje vtis, kot da bi na naši gredici delovala prava skladovnica mini buzdovanov. Zanimivi so tudi listi, so namreč nekoliko dlakavi in svetleči. Njihova ostrina nam ponuja idealno priložnost, da jim ponudimo bolj nežno ozadje in tako dosežemo čudovit kontrast različnih tekstur.
Navadni bodoglavec najraje raste na soncu, uspeval pa bo tudi v delni senci. Potrebuje revna, suha in dobro odcedna tla, ni pa pretirano zahteven, zato utrjene rastline prenesejo tudi sušo ali občasno vlažna tla. Dodatna prednost je, da njegovi cvetovi zelo privlačijo čebele in metulje.
Volnati čišljak (Stachys byzantina) – mehek in nežen kot bombažna vata
Zaradi značilnih žametno mehkih srebrnosivih listov je dobil tudi ime zajčje uho. Saj veste, kako simpatična so zajčja ušesa, kajne? Zajčkom nežno štrlijo nad glavo in s svojim belim bombažastim poprhom prav zapeljivo vabijo, da jih primemo. In točno tak občutek nam pričara volnati čišljak … Ta gosto razrasla zimzelena trajnica je namreč skoraj v celoti pokrita z nežnimi srebrnosivimi dlačicami, ki na mesnatih listih prav res ustvarijo občutek, kot da bi pred seboj imeli zaplato super nežne bombažne vate. Poleti rastlina tudi zacveti, nad puhastimi listi pa se takrat podaljšajo klasasta nežno škrlatna socvetja, ki se odpirajo iz mesnatega puhastega stebla.
Volnati čišljak ima rad sonce, dlačice, s katerimi je posut, pa ga ščitijo pred visokimi temperaturami in tako dobro prenaša tudi sušo. Razrašča se s pomočjo koreninskih stebel, zato se lahko včasih začne tudi nenadzorovano širiti.
Mleček (Euphorbia characias ssp. Wulfenii) – kombinacija svetleče nežnosti in ostre impresivnosti
Mlečki so znani po nadvse zanimivih cvetovih, ta sorta pa izstopa še malce bolj. Njena silhueta spominja na mogočen kip, ki na ostri osnovi nosi bogato košaro cvetja. Njegova stebla so namreč porasla z modrozelenimi koničastimi listi, ki spominjajo na nežne iglice in se kot taki razkazujejo vse leto. Zgodaj spomladi se nad »iglicami« začnejo tvoriti bogata socvetja, v katerih so nanizani čudovito oblikovani žareče rumeni cvetki. Celoten učinek te zanimive kombinacije buri vse naše čute in je kot tak tudi odličen kandidat za določanje fokusne točke. Čeprav vas bo morda zapeljivo vabil, da ga tudi potipate, pa je pri ravnanju z njim priporočljivo nositi rokavice, saj izloča mleček, ki pa je za ljudi strupen.
Mleček obožuje sonce in se dobro počuti v suhih do delno vlažnih tleh, ki pa morajo biti nujno dobro odcedna. Dokaj odporen je proti suši, poleg tega tudi proti večini škodljivcev in rastlinskih bolezni, na daleč pa se mu ogne tudi divjad. Po drugi strani je prava paša za metulje, ki s svojimi pisanimi krili še popestrijo ta čudoviti rastlinski kipec.
Mehiška pernata trava oz. bodalica (Stipa tenuissima) – svilnati laski, ki plapolajo v vetru
Ko razmišljamo o teksturi rastlin, imejmo v mislih tudi, kako te teksture pridejo do izraza v različnih vremenskih razmerah. Okrasna trava bodalica je odličen primer, ki bo poskrbel, da je naša gredica ves čas malce drugačna. Njeni mehki in nežno zeleni listi ob malce močnejšem vetru zaplešejo nežen ples, ki ob pravem kotu sončne svetlobe naredi res izjemen vizualni učinek. Ko se zgodaj poleti pridružijo še nežna kremasta socvetja, rastlina izžareva prav posebno milino, ki je lahko odlična protiutež nekaterim rastlinam z nekoliko bolj drznimi in ostrimi strukturami.
Mehiška pernata trava potrebuje sončno lego in hranljiva ter vlažna, dobro prepustna tla. Ker to ni glomazna in visoka okrasna trava (v višino in širino zraste do največ 60 cm), najboljši učinek dosežemo, če več sadik posadimo skupaj. Tako bodo naredile res močen vtis in bodo imele možnost, da svoje nežne laske razkažejo v vsem svojem potencialu.
Japonski javor (Acer palmatum 'Dissectum') – filigranska čipka na trdnem steblu
Zanimive teksture nam seveda ponujajo tudi drevesa in grmovnice. Tak je zagotovo japonski javor, ki posebne čutne užitke na vrt dodaja s svojimi filigransko izrezljanimi lističi. Ko ga gledamo od daleč, deluje tako nežno in elegantno, kot bi na njem rastlo na tisoče majhnih čipk. Te čipke so sprva zelene, jeseni pa se pobarvajo v oranžnorumene odtenke. Ker ne gre za veliko drevo, temveč je japonski javor v resnici srednje velik grm, ki počasi raste, ga zelo lahko vključimo tudi na manjše okrasne gredice in ga vkomponiramo v čudovito simfonijo z izbranimi trajnicami in enoletnicami.
Zato da ohranimo nežne liste, japonskemu javorju izberemo lego, na kateri ne bo pretirano izpostavljen žgočim sončnim žarkom. Občutljiv je tudi za veter, zato mu mesto najdemo na zavetni legi, kjer bo nekoliko zaščiten tudi pred nizkimi zimskimi temperaturami in pozno zmrzaljo. V vročih dnevih potrebuje redno zalivanje, če bo stal v suhi zemlji, pa se lahko hitro začnejo sušiti in odpadati tudi njegovi listi. Pri tem je treba opozoriti, da se škropljenju po listih poskušamo čim bolj izogibati, saj sicer lahko sonce v kombinaciji z vodnimi kapljicami liste poškoduje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
