Čas branja 2 min.

Starodavni rastlinski rod, vreden pozornosti – Euptelea ali lepi brest


Meta Pivec Šepic
31. 3. 2025, 20.19
20:40
Deli članek

Evpteleje so starodavna drevesa. Fosilne ostanke tega rastlinskega rodu so našli po celotni severni zemeljski polobli. Časovno sovpadajo z obdobjem paleocena, to je obdobje pred 55,8 do 65,5 milijona let. V Sloveniji niso posebej razširjene, kakšen primerek verjetno obstaja v zbirkah zbirateljev.

PP naslovna-apr25.jpg
Krzysztof Ziarnek, Kenraiz; Wikimedia
Euptelea

Uradnega slovenskega imena za evptelejo ni zaslediti, lahko pa bi ga prevedli iz nemškega imena »Schönulmen« – kar pomeni »lepi brest«. Listi in plodovi resda spominjajo na brestove. Botanično ime Euptelea je dobila že leta 1840. Poimenovala sta jo botanika Siebold in Zucharini. Ime izvira iz grščine, sestavljeno je iz dveh besed: »eu« – dobro in »ptelea« – brest.

PP4-apr25.jpg
Shutterstock
Razvijajoči listi Euptelee pleiosperme

Evpteleja je manjše drevo ali grm, ki zraste od pet do 10 metrov visoko. Izvira iz Kitajske, Japonske in Indije. Uspeva na višinah od 700 metrov in se dvigne do 3600 metrov nad morjem. Rod Euptelea obsega le dve vrsti: E. pleiosperma in E. polyandra, uvrščamo ga v novo družino Eupteleaceae. Zanimivost drevesa so mladi poganjki in listi, ki so obarvani rdeče, starejši pa zeleno. Jeseni se listje pisano jesensko obarva. Listi so ovalni, veliki od pet do 10 centimetrov, cvetovi so rdeče barve. Rastlina je vetrocvetka, cveti marca in aprila. V naravnem okolju je prisotna na gozdnih robovih, še posebej zraven potokov. Uporabna vrednost je predvsem okrasnega značaja. Njena okrasna vrednost so rdeče obarvani mladi listi in poganjki ter rumenordeča jesenska barva listja.

Euptelea polyandra

PP1-apr25.jpg
Shutterstock
Zanimiva oblika listov Euptelee polyandre

Euptelea polyandra je listopadna vrsta cvetočih grmovnic iz družine Euptelaceae. Izvira iz vlažnih gozdnatih in gorskih območij osrednje in južne Japonske. Pogosto je grm z mnogimi stebli, ki izraščajo iz koreninskih poganjkov, prek katerih se rastlina širi. Lahko zraste v manjše drevo. Vzgojeno kot deblo včasih vidimo ob ulicah v številnih evropskih mestih. Je odlična izbira za mestno okolje, saj je zanimiva in barvita v vseh letnih časih.

V višino in širino zraste od štiri do šest metrov. Cvetovi so majhni, brez cvetnega odevala, na ogled so le rdeči prašniki. Čeprav so cvetovi, ki se pojavljajo na rastlini marca in aprila, nevpadljivi, glavno vlogo barvitosti igra njeno listno bogastvo. Listi imajo globoke listne žile in so po robu napiljeni. Rdečkasti so spomladi, ko so mladi, v sezoni so svetlo in bleščeče zeleni, jeseni pa se po njih prelivajo jesenske barve, od rumene, rdeče do vijoličaste.

PP3-apr25.jpg
Agnieszka Kwiecien, Wikimedia
Nežni plodovi (foto: Agnieszka Kwiecien, Wikimedia)

Dobro uspeva v različnih tipih tal, najraje ima sončna, odprta rastišča ob gozdnem robu ali v mešani gredi z drugimi grmovnicami ter s humusom bogata in vlažna tla. V gojenih pogojih do zdaj niso zaznali, da bi rastlina obolevala za kakšnimi boleznimi ali zaradi napadov škodljivcev. Glede na razporeditev toplotnih območij, gre za rastlino, ki je v našem podnebnem pasu dobro prezimno trdna. Zaradi velikosti in ovalne oblike krošnje je zelo primerno drevo za manjše vrtove, mlade liste lahko vključimo celo na dnevni jedilnik.

Euptelea pleiosperma

Euptelea pleiosperma je manjše drevo, po izvoru iz Kitajske in Indije. V literaturi jo najdemo tudi pod imenom E. davidiana. V višino zraste do 17 metrov visoko, pogosto jo vidimo v večstebelni obliki. Njeni listi so okroglaste oblike, rahlo dlakavi, listni rob je neenakomerno nazobčan. V naravi jo najdemo v vlažnih dolinah, tudi na nadmorskih višinah do 3600 metrov, kjer raste v gosti senci. Glede na naravno rastišče bi veljala biti ta vrsta tudi pri nas dobro prezimno trdna.

PP2-apr25.jpg
Shutterstock
Simpatični cvetovi

Vrsta E. pleiosperma si je svojo pot v hortikulturne zasaditve priborila leta 1896, ko je v obliki semen pripotovala k družini Vilmorin v Pariz. Tako se je kot okrasna rastlina v Evropi pridružila svoji sestrični E. polyandra, ki je na račun svojih barvitih listov z izdolženo listno konico nekako dobila sloves »lepše« že prej.

botanicni vrt mb vizitka.jpg
Meta Pivec Šepic
Botanični vrt Maribor

Berite brez oglasov

Trafika24 Logo

Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.

Prijava

Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se

sun-bright

Trenutno

12 °C

Jasno

sobota, 5. 4

Delno oblačno

4 / 21 °C cloud-sun

nedelja, 6. 4

Deževno

2 / 11 °C cloud-rain

ponedeljek, 7. 4

Delno oblačno

-1 / 10 °C cloud-sun

7-dnevni obeti


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.