Sadni vonji okrasnega vrta
Po navadi načrtujemo okrasne gredice glede na priljubljeno barvno paleto, a zakaj ne bi v prihodnje rastline izbirali tudi z nosom? Doživetje takšnih zasaditev je prav posebna čutna izkušnja, še posebej, če vanjo vključimo pester izbor rastlin s sadnimi vonji.

Vsi vemo, kako dišijo jagode, breskve in jabolka – njihov vonj z lahkoto prepoznamo tudi z zavezanimi očmi. Sadni vonji govorijo sami zase in z njimi pogosto opisujemo vonje različnih dišečih rastlin, ki nas spominjajo na limono, ananas, melono, češnjo in celo kokos.

Sadni vonji okrasnega cvetja
Med prve znanilce pomladi s sadno aromo se uvrščajo tulipani, za katere se navadno odločamo predvsem zaradi njihove živopisne barvitosti, a so med njimi tudi taki, ki poleg atraktivnih barvnih odtenkov ponujajo prijeten vonj po sadju: med oranžnimi odtenki so to 'Apricot Beauty', 'Prinses Irene' in 'Generaal de Wet', med rdečimi 'Doctor Plesman' in 'Prince of Austria', med rumenimi 'Bellona' in gozdni tulipan (Tulipa sylvestris), medtem ko med tistimi s polnimi cvetovi tako po videzu kot vonju izstopa rožnatobeli 'Cool Crystal'.

Tudi nekatere perunike, predvsem tiste bradate (Iris barbata), spadajo med cvetje s sadnim vonjem: modra visoka sorta 'Wintry Sky' ima prijeten vonj po grozdju, bela sorta 'Immortality' po limoni, nizka barve lososa 'Little Love Song' pa po češnjah in pomarančah. Citrusni vonji so značilni tudi za svetlin (Oenothera).
Sadni vonji vrtnih dišavnic
Med najbolj prefinjene aromatične vrtne dišavnice spada citronka (Aloysia tryphylla), pri nas znana tudi kot verbena, sporiš, leviš ali lojzek. Uporabna je v kuhinji, predvsem pri pripravi pijač, s svojim svežim limonastim vonjem pa navdušuje tudi največje svetovne parfumarje, saj jo na primer najdemo kot eno od zgornjih not priljubljene Givenchyjeve dišave Very Irresistible.
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
- Načrtovanje dišečega vrta: uporaba strukturnih elementov
- Dišeče vrtne poti
Med dišavnice, ki nikakor ne smejo manjkati na dišečem vrtu, spadajo prav vse sadne sorte žajblja, med katerimi je pri nas najpriljubljenejša Salvia elegans, ki prihaja v dveh značilnih vonjih – ena diši po ananasu, druga po mešanici melone in pomaranče. In kaj bi rekli, če bi vas kdo vprašal, kako diši kamilica? Pri tem vam lahko pomagata njeno grško poimenovanje kamai melon ali španski izraz manzanilla – oba namreč označujeta jabolko, katerega sadni sladki vonj prevladuje tako pri pravi kamilici (Matriacaria chamomilla) kot pri rimski (Chamaemelum nobile).
Sadni vonji lesnatih vzpenjavk, okrasnih dreves in grmovnic
Med vzpenjavkami s sadnimi vonji, kjer so v ospredju popenjave vrtnice, je treba posebej omeniti pasijonko (Passiflora), ki je zaradi posebne oblike dekorativnih cvetov in nežnega sadnega vonja po pomaranči s priokusom vanilje zelo zaželena predvsem na vrtovih s sončno lego. Med najodpornejše spada modra pasijonka (Passiflora caerulea), ki z razraščanjem v Primorju nima večjih težav, v celinski Sloveniji pa jo sadimo v zavetne lege, obrnjene proti jugu ali zahodu.

Nepogrešljivo okrasno drevo s sadnim vonjem je predvsem zaradi obilja cvetov pri nas zagotovo magnolija. Spomladi nas najprej razveselita najbolj razširjeni: zvezdasta magnolija (Magnolia stellata) in soulangova magnolija (Magnolia x soulangeana); za obe je značilen lahkoten limonast vonj. Prekrasne smetanaste cvetove citrusnih dišav velikocvetne magnolije (Magnolia grandiflora) lahko v toplejših predelih Slovenije občudujemo vse poletje, če pa bi si radi omislili najbolj dehtečo med magnolijami, bo to mogoče le kot posodovko, saj dišeča magnolija (Magnolia champaca) prihaja iz tropskih predelov jugovzhodne Azije. Izrazit vonj njenih cvetov je poleg vrtnice in jasmina ena od komponent kultnega parfuma Joy, ki ga je francoski modni oblikovalec Jean Patou poslal na trg v poznih dvajsetih letih preteklega stoletja in še danes slovi kot eden od najbolje prodajanih parfumov vseh časov.

Tako na mestnih kot kmečkih vrtovih je že od nekdaj mogoče najti tudi okrasni grm dišečnik (Calycanthus), katerega vonj lepo ponazorijo njegova ljudska poimenovanja, kot so blagoduh, dišeči les in jabolčnik. Temno rjavordeče in vijolične cvetove floridskega dišečnika (Calycanthus floridus) lahko posušimo in uporabimo kot potpuri za odišavljanje prostorov; med najbolj dišeče spada sorta 'Michael Lindsey'.

Med okrasne poletne dišeče grme s sadnim vonjem, ki spominja na češnje, jabolka in hruške, uvrščamo tudi metuljnike (Buddleja), med katerimi je najbolj razširjena in priljubljena davidova budleja (Buddleja davidii). A tu previdnost ni odveč, saj metuljniki spadajo med tujerodne invazivne rastline, katerih semena kaj hitro z vrta uidejo na obrežja rek, gozdne jase, robove cest in železnic, kjer tvorijo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni. Zato je za preprečevanje razmnoževanja s semeni treba porezati socvetja takoj, ko odcvetijo, ali pa se odločiti za križance s sterilnimi semeni, ki so že na trgu.


Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se