Njena
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Znaki, da jeste premalo


Maja Krajnc/Revija Bodi zdrava
5. 4. 2025, 20.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

V današnjem času, ko je hitra, predelana in cenovno ugodnejša hrana vedno na voljo, je doseganje in ohranjanje zdrave telesne teže velik izziv.

dieta, hrana, premalo hranil, prazen krožnik, stradanje
Profimedia
Če telo dobi premalo hranil, začne za svoje potrebe po energiji uporabljati maščobe in tudi beljakovine, iz katerih so grajene mišice. Zato s stradanjem izgubljamo mišično maso, in ne maščobe.

Na splošno velja, da bo presežek kalorij v telesu povzročil kopičenje maščob in s tem povečanje teže, pri manjšem vnosu kalorij pa bo telo črpalo iz zalog, zato hujšamo. V želji po čim hitrejših rezultatih pa ljudje večkrat delamo napake, ki povzročijo prav nasprotne učinke. Ste vedeli, da je zelo pogosta napaka pri mnogih, ki si želijo lepšega videza telesa, pravzaprav premajhen vnos kalorij in podhranjenost?

S preskromnim vnosom hrane škodujemo sebi in svojemu telesu.

Če telo dobi premalo hranil, začne za svoje potrebe po energiji uporabljati maščobe in tudi beljakovine, iz katerih so grajene mišice. Zato s stradanjem izgubljamo mišično maso, in ne maščobe.

Manj mišic, počasnejši metabolizem, manj energije – in na koncu celo več kilogramov. Zelo neprijetna posledica, posebno če hočemo shujšati. Kako torej veste, kdaj v svoji vnemi po izgubljanju teže pretiravate in si zato pravzaprav škodite?

1. Preveč misli o hrani

Ker vaše telo hrepeni po nujno potrebnih kalorijah, so vaši možgani preobremenjeni s hrano. Če po cele dneve razmišljate samo o hrani in se nikakor ne morete znebiti teh misli, je skrajni čas, da pojeste kaj bolj konkretnega – kar bo nasitilo želodec in glavo.

2. Preskakujete obroke

Če mislite, da preskakovanje obrokov pomeni manjši vnos kalorij in s tem hitrejše hujšanje, se zelo motite. Manj obrokov v resnici vodi v večja nihanja inzulina in glukoze, ta pa v rejenje, odvečno maščobo okoli pasu in celo diabetes.

Preberite tudi:

3. Boli vas glava

Ob nezadostnem vnosu hrane telo ne more proizvajati dovolj energije, zato vas pogosto zebe in boli glava. Hiter padec sladkorja v krvi velikokrat spremljajo tudi znojne dlani, tresavica in splošno slabo počutje.

4. Nimate volje za gibanje

Če se vam zdi, da ste utrujeni že od samih misli na telovadbo, ste tudi sicer na splošno brez energije in imate težave s koncentracijo, je to zagotovo posledica premajhnega vnosa kalorij. Kadar telesu primanjkuje hrane, raven energije upade, da je ostane zgolj za osnovne življenjske funkcije, kar je za telo že tako in tako zelo naporno.

5. Zelo ste razdražljivi

Za slabo voljo in razdražljivost je vedno veliko razlogov, a če hujšate, je med njimi tudi podhranjenost. Kadar telo ne dobiva potrebnih vitaminov, mineralov in drugih hranljivih snovi, ne more normalno delovati. 

jeza, razdraženost
Profimedia
Znanstveno je celo dokazano, da dolgoročno pomanjkanje hrane vodi v jezo in frustracije.

6. Nenehno ste lačni

Ste ravnokar pojedli večerjo, pa ste še vedno lačni? Potem niste zaužili dovolj kalorij in hranil. Raziskave potrjujejo, da se apetit in nenehna želja po hrani povečata zaradi nizke ravni hormonov, ki uravnavajo občutke lakote oziroma sitosti. To pa ne pomeni samo, da morate več jesti, temveč mora biti to, kar jeste, vsekakor tudi boljše kakovosti.

Podhranjenost je nevarna

Čeprav prevelika telesna teža in prenajedanje povečujeta tveganje za zdravstvene težave, pomeni tudi podhranjenost resno grožnjo. To še posebno velja za hudo ali kronično omejitev kalorij.

Za zdravo izgubljanje telesne teže torej poskrbite, da zaužijete 1300–1500 kcal na dan, predvsem pa posegajte po zdravi hrani – ob sadju in zelenjavi izberite tudi sestavljene ogljikove hidrate, polnozrnate izdelke, beljakovine in zdrave maščobe. Pozorni bodite na zgornje opozorilne znake, saj boste lahko v nekaterih primerih in ob intenzivnejši vadbi potrebovali tudi več hrane.

Poznate svoj metabolizem?

Dobro je poznati lastni bazalni metabolizem ali presnovo. Gre za vrednost energije (merjene v džulih oziroma kilokalorijah; 1 kcal = 4,2 kJ), ki jo za vzdrževanje osnovnih življenjskih procesov (dihanje, delovanje notranjih organov, srca, vzdrževanje telesne temperature, vzdrževanje mišičnega tonusa) potrebuje odrasla oseba v mirovanju v enem dnevu.

Povprečno človek potrebuje 1000 kcal na dan, ob še tako majhnem fizičnem naporu, kot je recimo hoja po stopnicah ali sprehod, pa se potrebe po vnosu povečajo. Seveda so konkretne vrednosti različne od človeka do človeka, saj pomembno vlogo pri izračunu igrajo starost, spol, višina, teža ter tudi hormonske in druge zdravstvene spremembe.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.