Demi Moore o grobem otroštvu, motnjah hranjenja in preobrazbi
Pri 62 letih je prejela laskavi naslov: revija People jo je izbrala za najlepšo osebo letošnjega leta.

Igralka pa je poleg svoje izjemne lepote znana tudi po trdoživosti; v trpežno in odporno osebo jo je izoblikovalo življenje, polno preizkušenj in zmag.
Svoj neverjetni igralski talent je znova dokazala v grozljivki Substanca (The Substance), ki je prejela pet nominacij za oskarja. Čeprav Demi s podelitve ni odkorakala z zlatim kipcem v rokah, je film izjemno uspešen, njej pa dežujejo čestitke za vrhunsko igro. V filmu upodablja starajočo se inštruktorico fitnesa, ki si obupano želi ostati mlada, s čimer zgodba odpira pomembne teme obsedenosti z videzom in močjo.
Demi je trenutno samska in snema drugo sezono uspešne serije Landman na platformi Paramount+, priznava pa, da ji nagrade veliko pomenijo, saj so ji, vključno z njenim prvim zlatim globusom in nagrado igralskega ceha (SAG), povrnile samozavest. »Bolj cenim vse, kar je prestalo moje telo, da sem danes tukaj,« je povedala o staranju v Hollywoodu. »To ne pomeni, da se včasih ne pogledam v ogledalo in si ne rečem: ‘O, bog, stara sem,’ ali ‘Ojoj, obraz se mi poveša’. To se mi dogaja. A lahko sprejmem, da je to moja resničnost, in se zavem, da to ne določa moje vrednosti ali tega, kdo sem.«
Nezadovoljstvo z videzom
Lepota je zanjo nekaj, kar preprosto obstaja. »Lahko pogledaš rožo in vidiš njeno lepoto. Na človeški ravni pa menim, da izhaja iz pristnosti in pozitivnosti. Lepota izvira iz udobja v tem, da si točno to, kar si.« Kot otrok je trpela za ambliopijo, t. i. lenim očesom. »Pri petih letih sem močno škilila na eno oko, zato sem imela operacijo, da so ga poravnali. Takrat sem preživljala zelo nerodno obdobje. Spominjam se tudi fotografije, na kateri imam res slabo frizuro – takrat je prišel v modo 'krilati' videz. Mislim, da sem bila stara 11 ali 12 let in nosila sem kavbojski jopič z rdeče-belim blagom in pentljo. Res ni bilo videti dobro,« je komentirala svoj otroški videz.

Nezadovoljstvo z videzom se je nadaljevalo skoraj celotno kariero. V svojem telesu se ni počutila domače, doživljala ga je kot projekt, ki ga mora izpopolniti, nadzorovati in celo kaznovati, kadar ni ustrezal njenim perfekcionističnim merilom. Kolesarila je kot nora, preživljala cele maratone telesne vadbe in se bojevala z motnjami hranjenja. Svoj videz je dojemala kot valuto, pri čemer je bila suha, mišičasta postava nujna za sprejetost in uspeh v Hollywoodu.
Nežnejša različica sebe
Zdelo se ji je, da jo telo izdaja, in da bi se znebila tega občutka, je še poostrila nadzor nad njim. Nobena pohvala, nagrada, plačilna lista ali uvrstitev med najlepše ženske ni zmanjšala njenega notranjega prepričanja, da ni dovolj dobra. »Res sem se mučila. Počela sem nore stvari, kot je kolesarjenje iz Malibuja do studia Paramount – to je približno 42 kilometrov. Vse zato, ker sem toliko vrednosti pripisovala svojemu videzu. Mislim, da je danes največja razlika glede dojemanja mojega telesa v tem, da se veliko bolj posvečam splošnemu zdravju, dolgoživosti in kakovosti življenja. Razvila sem se v mnogo nežnejšo različico sebe. Včasih sem bila res stroga do sebe in imela sem precej sovražen odnos do svojega telesa. Po pravici povedano sem se v bistvu kaznovala. Zdaj imam bolj intuitiven, sproščen odnos. Zaupam telesu, kadar mi pove, da je lačno ali žejno. Poslušam ga in občutim veliko manj strahu.«
Tragično otroštvo
Demi Moore je odkrito spregovorila tudi o tragičnem trenutku iz otroštva, ki ji je za vedno spremenil življenje. V intervjuju za revijo Harper’s Bazaar je takrat 56-letna igralka razkrila, da se je njena mati, ko je bila še otrok, predozirala s tabletami. Dogodek jo je globoko zaznamoval. »Spomnim se, kako sem s svojimi drobnimi otroškimi prsti poskušala iz maminega grla izbezati tablete, ki jih je hotela pogoltniti, medtem ko ji je oče držal usta odprta in mi govoril, kaj naj naredim.« Dodala je: »Takrat se je v meni nekaj zelo globoko premaknilo – in se nikoli več ni povrnilo. Moje otroštvo je bilo končano.« V otroštvu se je selila kar 30-krat. Njen očim Danny Guynes je leta 1980 naredil samomor. Demi se je pozneje z mamo pobotala, preden je ta leta 1998 umrla.
Zdravljenje zaradi odvisnosti in motenj hranjenja
Zvezdnica se je v osemdesetih letih zdravila zaradi odvisnosti od drog in alkohola. Januarja 2012 je po več mesecih divjega zabavanja in drastičnem hujšanju doživela napad in se zgrudila v svojem domu v Los Angelesu. Hospitalizirali so jo, nato pa se je zdravila zaradi odvisnosti in motenj hranjenja, so poročali mediji. Na prireditvi Peggy Albrecht Friendly House oktobra 2018, kjer je prejela priznanje ženska leta, je spregovorila o svojih notranjih bojih: »Mislim, da obstajajo prelomni trenutki v življenju, ki oblikujejo to, kdo smo in kam gremo. Zgodaj v karieri sem drsela po poti samouničenja. Ne glede na uspehe se nikoli nisem počutila dovolj dobro,« je povedala.

»Nisem imela občutka lastne vrednosti. Ta samouničevalna pot me je zelo hitro pripeljala do resne krize. Takrat mi ni bilo jasno, zakaj – morda je bila božja intervencija –, a dva človeka, ki sem ju komajda poznala, sta stopila naprej in se zavzela zame. Dala sta mi priložnost, da preusmerim svoje življenje, preden bi vse uničila. Jasno je, da sta v meni videla nekaj, česar sama nisem. Zelo sem jima hvaležna, kajti brez njune vere vame danes ne bi stala tukaj.«
Priložnosti za preobrazbo
Dolga leta je čutila močno potrebo, da svojim otrokom ne bi nikoli povzročila nekaterih stvari, ki jih je doživela sama. To ji je dalo velik zagon za osebno preobrazbo, da bi postala najboljša različica sebe. »Eno izmed najlepših spoznanj pa je bilo: kako bi lahko pričakovala, da bodo moje hčere sočutne do mene, če sama nisem bila sočutna do svoje mame?« Takrat je začela dušo dojemati kot nekaj lepega in nedolžnega, kar je prišlo na ta svet in nikakor ni nameravalo biti zapostavljajoče ali brez topline. »Nihala sem, šla v skrajnosti, ker nisem hotela obremenjevati svojih otrok. Nikoli jim nisem pokazala svojih čustev. Danes razumem, kako pomembno je, da otroci vidijo, da smo žalostni, da žalost preživimo in pridemo na drugi strani ven. V redu je biti jezen in to tudi predelati. Veliko sem se naučila in za marsikaj bi si želela, da bi razumela prej, ampak verjamem, da se vse zgodi ob pravem času.«
Na novo zaživela
Dan rada začne s kratko meditacijo in pisanjem dnevnika. »Na splošno imam rada hranljivo, polnovredno hrano. Ne jem mesa. Jem jajca. Menim pa, da velik del dobrega počutja prihaja od znotraj. Zavedela sem se tudi pomena spanja. No, nisem popolna. Še vedno pijem Red Bull. Rada ga imam. A ne v velikih količinah, spijem enega.« V poznejših letih se je, kot pravi sama, na novo izoblikovala in ne igra več po istih pravilih.
»Spomnim se, da sem nekoč slišala: ‘Ko prideš do določene starosti, ni več primerno imeti dolgih las.’ A v resnici bi moralo šteti to, kaj se tebi zdi udobno. Ozrla sem se okoli sebe in videla, da si ženske pri določeni starosti postrižejo lase, kot da bi s tem izničile svojo identiteto – in to zame nima smisla.« Lahko si predstavlja, da se bo nekoč nehala barvati in pustila, da ji zrastejo dolgi sivi lasje. »Ko vidim ženske z osupljivo sivo barvo in dolgimi lasmi, si mislim, kako čudovito je to. Tudi jaz bi jih rada imela. Moji naravni so trenutno taki, da imam le nekaj sivih pramenov. Barvati sem se začela šele pri približno 55 letih.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se