Željko Vidinović

Za sarajevskega umetnika Dina Merlina se uporabljata le dve besedi, ki opisujeta njegovo veličino, in sicer – glasbeni čarovnik. Na poti od majhnega dečka s kitaro, ki je odšel v svet, do največjega med največjimi je moral ta zdaj 61-letni glasbenik prestopiti veliko trnjev, zato še kako dobro ve, kakšen je pravi ključ do uspeha. Kaj je torej skrivnost uspeha, da polni arene z na desettisoče oboževalcev, je odločilno število hitov, sam glasbenik, čustva, ki jih kaže ali sproža v občinstvu?

»Verjetno kombinacija vsega tega,« pravi. »Zakaj je točno tako, zakaj občinstvo izbere točno tega izvajalca, je skrivnost. Srečen sem, ker so izbrali mene. Ta vez in izvor verjetno prihajata skozi pesmi, ker ljudem pojem o tistem, kar doživljajo ali bodo šele doživeli. Potem pa tudi zaradi, kot to nekateri imenujejo, karizme in moje preprostosti. In ker marsikdo misli, da bi bil lahko kot jaz. Ne nazadnje tudi veliko ljudi igra nogomet, ker mislijo, da so lahko kot Luka Modrić. Kajne? Vsakdo ima pravico, da tako misli. Sanje so dovoljene. In prav je tako.«