Resnica, ki vas bo presenetila: Zdrava koža se začne pri bakterijah
Na naši koži se gnete na milijarde najmanjših mikroorganizmov, ki tvorijo mikrobiom kože.
Tukaj se bakterije, virusi in glivice, ki pridejo v stik z njimi, borijo za svoje preživetje. Če so dobre bakterije v večini, je naša koža zdrava, ko pa je ravnovesje mikrobioma porušeno, lahko to prinese vrsto težav s kožo.
Koža je naš največji čutni organ in najpomembnejši zaščitni ščit pred različnimi zunanjimi vdorom. Uravnava našo temperaturo ter ravnotežje vode in elektrolitov, poleg tega pa nas deloma ščiti pred UV-žarki. Pri tem ji pomagajo milijarde mikroorganizmov – tako imenovani mikrobiom.
Mikrobiom kože, imenovan tudi kožna flora, označuje skupnost vseh mikroorganizmov, ki živijo na človeški koži. Sem spadajo tudi bakterije, glivice in virusi. Ti mikroorganizmi tvorijo kompleksno skupnost, ki je v simbiotskem razmerju z ljudmi. Naš kožni mikrobiom se močno razlikuje glede na del telesa, starost, spol, okolje in življenjski slog. Vsak človek ima edinstveno sestavo kožnega mikrobioma, podobno kot prstni odtis. Poleg tega imamo še en zelo pomemben mikrobiom, in sicer v črevesju. Ta pa je pomemben del našega celotnega imunskega sistema.
Kako nastane mikrobiom
Ob rojstvu skoraj nimamo mikrobioma na koži. Šele s stikom z materjo se na dojenčka prenesejo prvi mikroorganizmi. Zato je koža dojenčkov zelo občutljiva. Nadaljnji razvoj mikrobioma je odvisen od različnih dejavnikov, kot so prehrana, genske predispozicije, okoljski vplivi ter način in kraj odraščanja. Mikrobiom se v življenju še naprej spreminja, čeprav ostaja večinoma stabilen. Po 65. letu starosti se raznovrstnost mikroorganizmov in s tem tudi prilagodljivost našega mikrobioma postopoma zmanjšujeta.
Naloge mikrobioma kože
Naš kožni mikrobiom opravlja številne pomembne funkcije, ki so odločilne za zdravje kože in celotnega telesa.
- Ščiti pred patogenimi organizmi: mikrobiom deluje kot prva obrambna linija proti bolezenskim mikroorganizmom. Koristni mikrobi se borijo s škodljivimi mikrobi za hranila in prostor, kar otežuje naselitev patogenov.
- Krepi imunski sistem: mikroorganizmi na koži komunicirajo z imunskim sistemom in pomagajo razviti ustrezen imunski odziv. Trenirajo imunski sistem, da razlikuje med neškodljivimi in nevarnimi mikrobi.
- Ohranja zaščitno kožno bariero: mikrobiom pomaga vzdrževati kožno bariero, saj stimulira proizvodnjo zaščitnih snovi. Zdrava kožna bariera je ključna za zaščito pred okoljskimi dejavniki in izgubo vlage.
- Zavira vnetja: nekateri mikrobi kot del mikrobioma proizvajajo snovi, ki imajo protivnetne učinke, ter tako zmanjšujejo tveganje za vnetja in bolezni kože.
- Ščiti kožo pred negativnimi vplivi okolja: mikrobiom lahko pomaga razgraditi škodljive snovi iz okolja ali omiliti njihov učinek, kar zmanjšuje dovzetnost kože za poškodbe.
- Ščiti pred alergeni: uravnotežen mikrobiom lahko zmanjša tveganje za alergijske reakcije, saj krepi kožno bariero in vpliva na imunski sistem.
- Ščiti nas pred UV-žarki: nekateri kožni mikrobi proizvajajo zaščitne snovi, ki lahko kožo zaščitijo pred škodljivimi učinki UV-žarkov.
Vrste mikroorganizmov na koži
Na kratko: bakterije, glivice, virusi in pršice. Največja skupina so bakterije. Med najpogostejšimi vrstami bakterij na koži so Staphylococcus, Streptococcus, Corynebacterium, Propionibacterium in Lactobacillales. Med prisotnimi glivicami so kvasovke, kot sta kandida in Malassezia.
Čeprav so virusi veliko redkejši kot na primer bakterije, se lahko pojavijo tudi takšne vrste, kot sta humani papiloma virus (HPV) ali virus herpesa (HSV).
Majhne pršice rodu Demodex živijo v lasnih mešičkih in lojnicah kože.
Ravnovesje mikroorganizmov
Vsi ti mikroorganizmi živijo v kompleksnem ravnovesju med seboj in s svojim gostiteljem – v tem primeru nami. Pomagajo krepiti kožno bariero, saj izpodrivajo patogene organizme, ki povzročajo bolezni, in stimulirajo imunski sistem. Spremembe v kožnem mikrobiomu lahko privedejo do kožnih bolezni in stanj, kot so akne, ekcemi in okužbe, vendar o tem več pozneje.
Kaj se zgodi, če je ravnovesje mikrobioma porušeno
Porušeno ravnovesje v kožnem mikrobiomu, imenovano disbioza, lahko privede do različnih težav s kožo in drugih zdravstvenih stanj.
- Okužbe: porušena kožna flora lahko olajša naselitev in razmnoževanje škodljivih mikroorganizmov, kar vodi do kožnih okužb.
- Vnetja in alergije: porušeno ravnovesje v mikrobiomu lahko povzroči čezmerno reakcijo imunskega sistema in kronična vnetja kože, kar povečuje tveganje za kožne bolezni, kot so psoriaza, ekcemi in rozacea. Poškodovana zaščitna bariera kože zaradi neravnovesja mikrobioma lahko prav tako poveča ali poslabša alergijske reakcije.
- Akne: neravnovesje kožnih mikroorganizmov, zlasti čezmerna rast bakterije Propionibacterium acnes, lahko poslabša izbruhe aken.
- Suha koža: porušen mikrobiom lahko oslabi kožno bariero, kar vodi do izgube vlage in suhe, luskaste kože.
Opomba: Pomembno je, da pri vnetju, okužbi, povečani alergiji, psoriazi, ekcemu ali rozacei poiščete pomoč specialista.
10 nasvetov za obnovo kožne flore
1. Izberite nežne izdelke za čiščenje kože
Uporabljajte blage, pH-nevtralne izdelke, ki ne odstranijo naravnih olj in mikroorganizmov na koži.
2. Izogibajte se pretiranemu umivanju
Čezmerno umivanje ali prhanje izsuši kožo in lahko poruši naravno ravnovesje kožne flore. Zato se ne umivajte prepogosto, kožo pa po umivanju nahranite z mlekom ali losjonom za telo, primernim vašemu tipu kože.
3. Izdelki za nego naj bodo naravni
Uporabljajte izdelke za nego kože z naravnimi sestavinami, ki ne vsebujejo agresivnih kemikalij ali sintetičnih dišav.
4. Vključite probiotike v nego kože
Probiotiki so žive bakterije in kvasovke, ki blagodejno vplivajo na zdravje, zlasti na prebavni sistem. V negi kože se uporabljajo za podporo ravnovesju kožnega mikrobioma. Obstajajo tudi prebiotiki, neaktivne sestavine, ki spodbujajo rast in aktivnost koristnih mikroorganizmov – ti so hrana za dobre bakterije na koži. Na koncu so tu še postbiotiki, presnovni produkti ali sestavine probiotikov, ki ostanejo po njihovi razgradnji. Tudi ti lahko pozitivno vplivajo na kožo.
5. Vlaženje je nujno
Skrbite za redno in izdatno vlaženje kože, da podprete njeno zaščitno bariero, kar hkrati ščiti mikrobiom. Po prhanju ali umivanju poskrbite za nežno vlažilno nego.
6. Zmernost in zaščita pri izpostavljenosti soncu
Kožo ustrezno zaščitite pred soncem, saj lahko UV-žarki poškodujejo kožni mikrobiom. Uporabite ustrezno zaščito sredstvo z UVA- in UVB-zaščito.
7. Uživajte zdrava in probiotična živila
Uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo in vlakninami, lahko podpira splošni mikrobiom telesa, tudi tistega na koži. Probiotična živila lahko okrepijo mikrobiom, saj ustvarjajo pomembno hranilno osnovo za dobre bakterije, ki jih želimo imeti več. Izogibajte se čezmernemu uživanju sladkorja, saj lahko negativno vpliva na ravnovesje mikrobioma, s kožnim vred. Probiotična živila so na primer: navadni jogurt, kefir in trdi sir, kisle kumarice, kislo zelje in na splošno vsa fermentirana zelenjava, jabolčni kis ter nekatere jedi, poznane v azijski kuhinji, kot so kimči, miso, tempeh in kombuča.
8. Naučite se obvladati ali vsaj omiliti stres
Kronični stres lahko vpliva na kožni mikrobiom. Navade, kot so meditacija, joga ali druge tehnike sproščanja, lahko pri tem pomagajo.
9. Bodite pozorni tudi na oblačila in brisače
Nosite zračna oblačila iz naravnih materialov ter redno menjajte posteljnino in brisače.
10. Antibiotike jemljite po zdravniških navodilih
Antibiotiki nam pomagajo obvladovati bakterije, ki nam škodijo, vendar žal uničijo tudi bakterije, ki nas ohranjajo zdrave. Zato jih jemljite le, kadar vam jih predpiše zdravnik in v skladu z njegovimi navodili.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
