Primož Lavre

"S Ksenijo sva se poznala že kar nekaj časa, preden sva postala par. Ko sva šla na tisto prvo večerjo, sem si rekel: Strela, to je ta prava! Zdaj sva skupaj že deset let in se imava super. Zaupam ji in »poberem« vse, kar mi »podari«. Poslušam, kar mi pove, in to upoštevam. Hvaležen sem zanjo," je za revijo Obrazi povedal Boris Cavazza in dodal: 

"Ja, ena posebna nagrada je ona. In včasih sem se zaskrbljeno spraševal, če bo zdržala z mano. Ob prvi kapi in sedaj, po padcu, je požrtvovalno in ves čas skrbela zame. In še skrbi. Ne vem, kako bi brez nje. Zdaj imam sicer še težave, a morda bo … Sicer pa je po poškodbi glave najprej nisem niti prepoznal, ne nje, ne sinov in vnukov. Kazala mi je fotografije na telefonu, me spominjala na dogodke, ki smo jih preživeli skupaj, in spomin na bližnje se je v dveh, treh dneh vrnil. Zdaj je veliko veliko bolje, upam, da se bom še bolj popravil. Ne vdam se. Borec sem. Rekel sem si, zakaj ne bi igral do 92. leta … Vredno je živeti. Zanjo, za svoja sinova in vnuka. In še za kakšno vlogo."