Mateja J. Potočnik

»Strast me je vse življenje gnala naprej. Vedno sem sprejemal, kar mi je ponudilo življenje, in se trudil iz tega potegniti največ. Vedel sem, da sem sam odgovoren zase in da mi bo le gibanje pomagalo, da bom čim dlje samostojen, aktiven in živel kakovostno življenje. Zato sem bil hvaležen hčerki, ko mi je za novoletne praznike podarila vadbo z osebnim trenerjem Andrejem Milutinovičem. Šel sem v fitnes in bil navdušen, kako si lahko z utežmi okrepim telo,« pripoveduje 92-letni Ljubljančan Jože Milanez.

»Skoraj vse življenje sem bil aktiven, vendar nikoli kaj posebej treniral, saj za to preprosto ni bilo časa. Prihajam iz družine z desetimi otroki. Na domači kmetiji v Kozarjah, ki so danes skoraj neločljiv del Ljubljane, takrat pa ta vas še ni bila del mesta, dela ni nikoli zmanjkalo,« pripoveduje Jože, ki je v mladosti užival v teku na smučeh. Zime so bile tiste čase čisto drugačne, obilno posute s snegom.

Mimogrede naju zanese malo v spomine: »Nikoli ne bom pozabil zime leta 1952, ko je bilo v Ljubljani kar meter in pol snega. Vsi v tovarnah so nehali delati, v roke so vzeli lopate in kidali in kidali. Še huje je bilo, da je bila železniška proga Ljubljana–Postojna tako zasnežena, da jo je bilo treba skidati z lopato.«

Takrat je za dušo šel tudi na kakšno tekmo teka na smučeh. Bolj kot rezultati je bilo zanj pomembno gibanje v naravi.

Sicer je inženir strojništva, ki obožuje solo petje. »Do 85. leta sem pel pri Ribniškem oktetu, pa pri Koroškem akademskem oktetu. Z glasbo in zaradi nje smo obredli ves svet,« navdušeno pripoveduje tudi pri 92 še vedno nadvse aktivni Jože, oče dveh hčera. Starejša je zobozdravnica, druga kardiologinja. Obe podpirata očeta, ki se je nekako znašel, tudi ko mu je leta 2016 umrla žena. S starejšo hčerko živi v hiši v Rožni dolini in prav ona mu je podarila vstopnico za fitnes in osebnega trenerja.

Rožnik je vedno dlje in višji

»Nič me ni vprašala, samo prinesla mi jo je. Ko sem začel delati z osebnim trenerjem Andrejem, sem bil navdušen. Pokazal mi je najrazličnejše vaje za roke, noge, hrbet … Dvakrat tedensko obiščem fitnes in delam tudi z utežmi. Na začetku sem delal lažje vaje in obremenitve, počasi pa tudi kakšno malo težjo. Poleg tega se rad še vozim s kolesom in grem na Rožnik.

Mateja J. Potočnik

Človek bi mislil, da se bom zaradi tega, pa tudi dihalnih vaj, ki jih zaradi petja delam že šestdeset let, počutil čedalje bolje, pa ni čisto tako. Rožnik se mi zdi vedno dlje, pa tudi čedalje višji. Zato sem si rekel, da mi bo trening v fitnesu prišel prav, da si malo okrepim noge. Ker me malo zanaša, grem hodit s palicami,« razlaga kleni Jože, ki stavi na zmernost pri vsem.

»Hvaležen sem, da sem vse življenje zdrav, zadnja leta nimam niti gripe, ker se cepim. Nekaj časa sem imel težave s kolki, pa so mi oba zamenjali in je zdaj v redu,« je zadovoljen. Marsikomu je lahko v velik navdih.