Shutterstock

Portulak ali tolščak je zelo koristna rastlina, ki jo lahko srečamo na naših vrtovih. Jaz jo poznam v štirih oblikah, od teh sta dve gojeni vrtnini, ena vsem poznana cvetlica enoletnica, zadnja pa tudi vsem poznan plevel. Ko ga vidite, naj vas nikar ne ujezi, raje se ga razveselite, saj prinaša mnogo koristi.

Rastlina, ki jo srečujemo kot plevelno vrsto, ima botanično ime navadni tolščak, Portulacaoleracea. Mnoge na vrtovih zelo jezi, saj se močno razrašča in že samo ena zavzame veliko površino. Pa vendar ima številne odlične lastnosti, ki bi jih lahko izkoristili, namesto da to rastlino jezno uničujemo. Pri tolščaku kot plevelu je treba paziti le, da redno obtrgavamo mlade rastline, preden zacvetijo. Če ne semeni, ne bo delal težav kot plevel naslednje leto. Cvetovi so zelo drobni, rumenkasti v pazduhah listov, ima pa zelo veliko semen, ki kalijo kar nekaj let, zato tudi folija oziroma zastirka ne bo zadoščala. Če pa v glavi obrnemo, da ne gre za plevel, ampak za koristno rastlino, ki jo lahko tudi sušimo in uporabljamo za čaj pozimi, potem jeze ne bo.

Na zelo suhih in sončnih legah nam lahko gredice popestri okrasna enoletnica

Okrasna, pisana enoletnica je moje srce zavzela, ko sem bila stara komaj osem let. Portulacagrandiflora ali okrasni portulak, ki ga spomladi na vrtnarijah lahko kupimo tudi kot sadiko ali pa kupimo seme in ga posejemo, naredi celo v najbolj suhih letih res lepe, pisane blazine. Običajno se sam zaseje naprej, saj naredi, kakor vse njegove sorodnice, veliko semena. Sama sem ga zelo rada pobirala in sejala že kot otrok. Primeren je za zidane škarpe, popestril bo dolgočasne betonske tlakovce, primeren je za grobove, ki jih ne moremo redno obiskovati in zalivati, lep pa je tudi v plitkih, okrasnih posodah. Zelo skromna cvetlica ne zahteva veliko nege. Edini njen manko je, da ni primerna za v vaze.

Vrtno površino varujeta pred sončno pripeko

Seme dveh rastlin s podobnim imenom, užitni tolščak (Portulacasativa), ki ga pridelujemo v poletni vročini, in zimski portulak (Claytoniaperfoliata), ki ga sejemo jeseni in brez težav prezimi na vrtu, v rastlinjaku pa ga lahko režemo vso zimo, že nekaj let lahko kupimo tudi v naših semenarnah.

Pri obeh gre za nizke, grmičaste, rastoče rastline, ki imajo veliko koristnih sestavin. Ker rasteta hitro, sta odlična za manjše vrtove in rastlinjake. Kljub temu da sta skromni rastlini, hitro prekrijeta površino zemlje, tako da jo varujeta pred poletno sončno pripeko (letni tolščak) in zimskimi vremenskimi pojavi (zimski portulak).
Poletni tolščak ima še eno odlično lastnost kot dober sosed na vrtu. Vse kapusnice varuje pred škodljivci, kot so bolhač in škodljive gosenice. Zato ga sejemo kot podsevek, med vrste kapusnic.

Za kaj se lahko uporabljata

Oba, vrtni užitni tolščak in tudi zimski portulak (tolščak), se uporabljata kot užitne zelene solatnice. Jemo liste in mlade poganjke.

Užitni tolščak je poletna rastlina, saj res dobro uspeva na vročini in soncu. Ima ovalne, mesnate liste svetlozelene barve. Njegovi poganjki niso tako plazeči kakor poganjki njegove divje različice, navadnega tolščaka, običajno rastejo nekoliko v višino. Liste lahko uporabljamo kot dodatek poletnim solatam vseh vrst, imajo prijeten kiselkast okus. Iz njega delajo presno stiskane sokove in smutije, lahko ga tudi na hitro prepražimo v voku in jemo kot dodatek poletnim jedem. Ali pa ga dodamo vsem poletnim zelenjavnim juham, bodisi kakor del zelenjavne mešanice v njih ali za posip, kakor običajno uporabljamo drobnjak ali peteršilj.

Miša Pušenjak

Najbolj koristen pa je svež, surov

Njegova bistvena in enkratna lastnost je vsebnost maščobnih kislin omega 3, ki jih rastlinski svet praktično ne pozna. Največ jih najdemo v ribah. Seveda pa vsebuje tudi številne vitamine, med katerimi izstopa vitamin C, vsebuje tudi vitamin E in betakaroten. Moram pa opozoriti, da ga nosečnice ne smejo jesti v prevelikih količinah.

Zimski tolščak ima drobne, zelene liste, polne vitamina C, in je dodatek zimskim jedem, predvsem solatam in različnim presno stiskanim sokovom. Lahko ga jemo tudi kot špinačo. Skratka na naše zdravje zelo pozitivno učinkuje, saj vsebuje veliko antioksidantov, ki čistijo naše telo prostih radikalov, vsega, kar vanj vnašamo napačno, in snovi, ki jih povzroča stresno življenje. To velja v isti meri za navadni tolščak, ki mu radi rečemo plevel, kakor za vrtni ali užitni tolščak in tudi za zimsko različico.

Tolščaki vsebujejo veliko dobrega, tako poleti kot pozimi

Poleg vitamina C, ki je med drugim bistvenega pomena za nastajanje kolagena, vsebujeta tudi vitamin E, ki je potreben za normalno delovanje telesa. Posebej v poletnem tolščaku najdemo tudi provitamin A, za katerega bodo hvaležni vsi, ki želijo ohraniti zdravo kožo in sluznice. Pozimi nam pride prav tudi to, da vsebuje številne minerale, kot so železo (za nastajanje hemoglobina, rdečih krvničk), kalij (uravnava vodo v telesu), kalcij za močne kosti in zobe ter za pravilno delovanje celic in mangan. Poletni tolščak vsebuje tudi sluzi, betakaroten in še marsikaj. Ne boste si zapomnili vsega, saj sem tudi sama vse to prepisala iz literature, lahko pa mi verjamete, da tolščaki vsebujejo veliko dobrega tako poleti kakor pozimi.

Mi pa njegovo divjo različico veselo pulimo kot nadležen plevel in ga mečemo na kompost. Seveda ni odveč omeniti, da vse, kar je napisano za poletni tolščak, vsebuje tudi njegov divji sorodnik, ki ga najdemo na številnih vrtovih. Zato ga ne iztrebite povsem, med kapusnicami ga pustite in seveda uporabite.

Še dobri prijatelji na gredicah

Užitni, poletni tolščak se dobro razume z jagodami, kolerabico, vso azijsko listnato zelenjavo, torej tudi rukolo, kitajskim kapusom in pak čojem, redkvico, solato in sladko koruzo. Kot sem že napisala, ga sejemo tudi med vrstice zelja, cvetače in brokolija.

Zimski tolščak pa kombiniramo prav tako z vsemi azijskimi listnatimi rastlinami, motovilcem, solato in špinačo.

Zdaj je čas, da posejemo letni ali užitni tolščak. Ne sejte ga preveč, saj raste hitro in ga ne boste porabili. Celo poletje boste imeli vir zelenih listov, ki bodo popestrili okus poletnih solat, sokov in juh. Gredica bo prekrita, zelena in zavarovana pred vremenskimi tegobami. Ko ga bo preveč, pa ga lahko shranite tudi kot pesto.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 18, 6. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.