Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

V DSO Fužine vsak dan dostopna kosila za stanovalce in sosede


Neva Železnik
24. 4. 2025, 10.20
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V DSO Fužine dnevno pripravijo skoraj 400 kosil. Kar 160 jih šoferji razvozijo po Ljubljani. Cena? 8,80 evra.

na stiri oci jeselnik3. del osebja.jpg
Neva Železnik
Sogovornica s sodelavci. Na fotografiji (od leve proti desni) Milica, Ajka, Miha, Amela, ki prav tako peče dobre sladice, in Ana.

»V naši domski kuhinji vsak dan med drugim pripravimo skoraj 400 kosil za naša stanovalce in zunanje uporabnike. Prebivalcem ljubljanskega Polja, Zaloga, Novega Polja, Fužin, Jarš ter Štepanjskega naselja trije šoferji vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, razvozijo 160 kosil. Skupaj z dostavo v naših posodah zanj plačajo 8,80 evra,« je povedala Ajka Ješelnik, vodja prehrane v DSO Fužine v Ljubljani, in takoj dodala, da so vsi z njihovo hrano zadovoljni. »Če naša kosila ne bi bila okusna, ne bi k nam hodili na kosilo tudi drugi ljudje iz Fužin.«


Želje skušajo uresničiti

Sicer pa je mesečni jedilni list objavljen na njihovi spletni strani ali ga je mogoče dobiti natisnjenega na recepciji doma. »Zaradi povečanega povpraševanja za dostavo glavnega obroka imamo čakalni seznam tistih, ki bi radi vsak dan prejemali naša kosila na dom.« Na voljo so tri diete: navadna, sladkorna in želodčna oziroma žolčna. »Če kdo ne mara rib ali vampov, kar je pogosto, v naši kuhinji zanje pripravimo kaj drugega. Vegetarijancev pri nas še ni. Se pa zavedamo, da bomo morali v prihodnosti pripravljati tudi brezmesne obroke.« Vso hrano lepo postrežejo. »Stanovalci lahko pojedo toliko kruha, kot želijo. V času kosila je na mizah tudi voda.« Po obroku in predvsem za popoldansko malico pa ponudijo sezonsko sadje. »Jabolka spečemo, začinimo z medom in cimetom ali jim ponudimo jabolčni kompot z brusnicami, saj vem, da mnogi trde sadeže težko  grizejo oziroma jih sploh ne morejo gristi.« Za zajtrk stanovalci jedo jajca, hrenovke, različne namaze s kruhom, poleg pa mleko, kavo ali čaj. »Večerje so lahke: mlečne, mesne ali brezmesne enolončnice itd.«

Prepričana je, da za zdravo, domačo, pestro, okusno in sezonsko obarvano hrano sploh ni treba zapraviti premoženja, če znaš ter imaš uigrano ekipo, ki se dobro razume in v delu uživa. V domu deluje tudi komisija za prehrano, ki se sestane enkrat na mesec, in skupaj pregledajo pohvale ter pripombe preteklega meseca. »Vse želje skušamo že prihodnji mesec uresničiti.«

Razočarani nad reformo

V kuhinji doma je zaposlenih 20 ljudi: pet dietnih kuharjev, 13 pomočnikov dietnih kuharjev in dva natakarja. »Če kdo zboli, ga v kuhinji ali strežbi sama nadomestim.« Sicer pa imajo v kuhinji in strežbi dovolj kadra. »Slišim, da jim v nekaterih domovih starejših tudi tega osebja primanjkuje. Pri nas jih je dovolj. Imamo mlado ekipo in za zdaj dobro kaže. Moji sodelavci ostajajo v DSO Fužine predvsem zaradi  dobrih odnosov, ki jih imamo med seboj.« Upa, da bo tako tudi ostalo.

Ne moreva se izogniti pogovoru o plačah po novem. »Dietni kuhar, denimo, je z nadurami, nedeljskim in sobotnim delom prejel prejšnji mesec 894,66 evra neto plače, po novem le 20 evrov več kot prej, ko je prejemal minimalno plačo.« Naša sogovornica je že upokojena, prejema 40 odstotkov bodoče pokojnine, kar naj bi zneslo 405 evrov. »A država mi še od tega vzame 48 evrov davka,« je ogorčena. »Moja stara decembrska plača brez dodatkov je znašala 1260 evrov.« Po novi plačni reformi pa je februarja letos prejela 1.287, torej le 27 evrov več. »Vsi smo bili razočarani, saj so nam obljubljali velika povišanja in smo pričakovali več.«

Nezdrava hrana je ekonomsko nespametna

Sicer pa je naša sogovornica, ki je gostinska tehnica, k nam prišla leta 1984 iz Bihaća v Bosni v Hercegovini. »V štirih mesecih sem se naučila slovensko, izobraževala sem se v Ljubljani ob delu.« Če mi ne bi povedala, da ni iz Slovenije, tega ne bi ugotovila. Potem se je vrnila k prehrani. »Menim, da je kakovostna hrana starejših daleč najboljši ekonomski ukrep proti zmanjševanju krhkosti, obvladovanju kroničnih bolezni in nesporno povečuje tudi kakovost življenja. Ali povedano drugače: cenena, neustrezna, pomanjkljiva in nezdrava prehrana je ekonomsko nespametna, ker zvišuje zdravstvene izdatke, pa med stanovalci vzbuja nejevoljo in celo lakoto.«

Revija Jana št 16, 2025
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.