Shutterstock

Gotovo že veste, da bomo od 1. julija letos vsi zaposleni vsak mesec od vseh svojih prejemkov vplačevali en odstotek v blagajno za dolgotrajno oskrbo. In sicer: zaposleni en odstotek od bruto plače; tudi delodajalci en odstotek od bruto plače; upokojenci en odstotek od neto pokojnine; kmetje in samostojni podjetniki pa po dva odstotka. Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da zaradi denarja, ki se bo zbiral v tej blagajni, naj ne bi od 1. decembra letos naprej nihče, ki prebiva v domu starejših, za bivanje in oskrbo plačal več, kot znaša zajamčena pokojnina za polno delovno dobo. Torej ne več kot 781,94 evra!

V drugi polovici letošnjega maja bo za vprašanja v zvezi s prispevkom za dolgotrajno oskrbo na voljo brezplačna telefonska številka 114.

Dr. Luko Omladiča, državnega sekretarja, pristojnega za področje dolgotrajne oskrbe na ministrstvu za solidarno prihodnost, smo zaprosili za podatke o denarnih in drugih prednostih, ki jih ta zakon prinaša.

Konec doplačevanja! »Denar bomo začeli zbirati torej prej, 1. julija, iz blagajne pa plačevati dolgotrajno oskrbo od 1. decembra letos naprej. Največja novost bo, da bodo starejši, ki bodo ali že živijo v domovih starejših, po novem plačevali samo nastanitev in prehrano. Naše ministrstvo si prizadeva, da ta vsota ne bi bila višja od zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki ta hip znaša 781,94 evra, kar bo seveda precej manj kot sedaj,« zagotavlja dr. Omladič in dodaja, da po novem svojcem ali občinam praviloma ne bo treba več doplačevati k oskrbovalnini. »To bo gotovo razbremenilo sorodnike in občine, hkrati pa bodo ljudje v tretjem življenjskem obdobju bolj samozavestno odhajali v dom starejših ali pa si brez slabe vesti privoščili pomoč na domu.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 16, 22. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana