Mateja J. Potočnik

Tinkara Kovač je ena naših najprepoznavnejših pevk, poleg tega je izvrstna flavtistka, pa tudi avtorica, Uroš pa je multinštrumentalist, ki ustvarja pod umetniškim imenom U-Ros. Oba imata prednike, ki so bili povezani s kulinariko. Medtem ko Tinkara najbolj uživa v pripravi sladic, je Uroš od svojih staršev prevzel podjetje za katering.

Tinkarin največji navdih pri kuhanju sta bili babici. »Ena je imela lokal v Izoli na glavnem trgu in je mesila ter prodajala kruh. Druga je pa rada aranžirala hrano in je hodila tudi na tečaje, da hrana ni bila le okusna, temveč je bila tudi lepa na oko. Veliko me je naučila. Ko sem študirala v Ljubljani, sem dostikrat poklicala eno ali drugo babico, da sta mi pomagali,« pravi glasbenica, ki je pri kakih desetih letih doma poskusila pripraviti sladico, a se je poskus slabo končal. Ko je namreč v ponvi topila sladkor, se je ta vnel in bi lahko nastal požar. Na srečo so morali vreči stran samo ponev, kuhinja pa jo je dobro odnesla. Dogodek je opisala v spisu, za katerega je potem na Cankarjevem tekmovanju dobila celo zlato priznanje.

Mateja J. Potočnik

Lotila se je že vsega

»Vedno sem rada eksperimentirala v kuhinji,« pravi Tinkara, ki za hčerki pogosto pripravlja sladice: »Jogurtovo torto z gozdnimi sadeži, sirovo torto, kokosovo-čokoladno-pomarančno torto – to imata najraje. Priprave morskih jedi me je naučila mama, sicer pa sem se lotila že vsega,  od hobotnice v pečici do govejih zrezkov s kruhovimi cmoki, ki jih hčerki radi jesta.« Vedno daje prednost svežim in čimbolj lokalnim sestavinam. »Poiščem jih na tržnici ali v lokalnih trgovinah. Trenutno namreč nimam svojega vrta, bo pa verjetno že v letošnji poletni sezoni tudi ta urejen. V tem primeru bo na njem vse, kar družina potrebuje. Vrt sem že imela kar nekaj let, tako da se spoznam na vrtnarjenje. Edina težava pri skrbi zanj so daljše počitnice, saj je že prava džungla, ko se vrneš.«

Po ideje v restavracije

Tinkara in Uroš si rada sama kuhata, pogosto pa gresta tudi v kakšno dobro restavracijo, da dobita nove ideje. Uroš je od staršev prevzel družinsko podjetje za katering, v tem letu pa združuje moči z blagovno znamko Bober, ki je poznana na Štajerskem. V prihodnosti se namerava širiti še na druge konce Slovenije. »Ko potujeva, vedno preizkušava nove stvari, predvsem sendviče, da jih vnašam v svojo ponudbo. Starša sta se s tem ukvarjala tri desetletja, jaz pa sem se osredotočil samo na sendviče, saj sem tako bolj fleksibilen kot pri topli hrani,« pravi. Medtem ko nekatere njegove stranke jedo sendvič vsak dan, se onadva trudita, da je njuna prehrana bolj raznolika in zdrava, čeprav Tinkara priznava, da so sendviči tako dobri, da se mora kdaj kar zadržati. Privoščita si jih, predvsem kadar gresta na pot, saj so praktični.

Mateja J. Potočnik

Glasba in kuhanje imata veliko podobnosti

»Oboje zahteva kreativnost. Oboje mora biti dobro, čim bolj zdravo – tudi pesem mora nositi dobro sporočilo. S hrano nahranimo telo, glasba je pa hrana za dušo. Princip je enak, enako skrb kot pri hrani moramo imeti pri glasbi –  ne smemo vsega spustiti vase,« je prepričana Tinkara. Tako kot pri eni kot pri drugi se čuti, ali je pripravljena z veseljem, ljubeznijo in domišljijo. To je zagotovo tista začimba, ki hrani daje najžlahtnejši okus. »Nekoč sem poslušala, kako lahko tujcu najhitreje razložiš, kje je. Pomislila sem, da bi bilo pravzaprav najučinkovitejše, če bi mu dali za poslušat tipično skladbo in mu postregli tipično jed. Res verjamem, da sta obe aktivnosti zelo povezani in zaobjameta vse čute, saj sta univerzalni plasti v življenju.«

Razpeta med Štajersko in Primorsko

Trenutno sta glasbenika zelo veliko na poti med Štajersko, od koder prihaja Uroš, in Primorsko, kjer ima dom Tinkara s hčerkama. Na obeh koncih imata v kuhinji vse, kar je potrebno. »Kamorkoli pridete, vas lahko postrežemo,« se smeji Tinkara. Na vprašanje, ali je v njunem primeru šla ljubezen skozi želodec, se smejita. Uroš pravi, da je kljub vsemu glasba tista, ki ju najbolj povezuje, Tinkara pa doda, da je bila na začetku zveze itak v stanju, ko se ji je zdelo, da ji ni treba niti jesti, niti piti, niti spati. »Potem sem jo okužil s sendviči in pozneje začel dodajati druge stvari,« zaključi Uroš, ki prabi, da Tinkara kuha bolje (ona sicer o tem ni prepričana, se mu pa zahvali za kompliment), on pa dela boljše sendviče.

Mateja J. Potočnik

Tinkarin recept za
kokosovo-čokoladno-pomarančno torto

Sestavine
testo:

200 g masla

Preberite še ...

· Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

155 g moke
1 ščepec soli
100 g kokosove moke
4 beljaki
200 g sladkorja
pomarančna lupinica

preliv:
200 g jedilne čokolade
15 g masla
4 rumenjaki
200 ml sladke smetane
pomarančni sok

Mateja J. Potočnik

Priprava

1. Torta je sestavljena iz dveh plasti. Prvo plast – testo – spečemo v pečici. Beljake stepemo s sladkorjem v trd sneg. Maslo stopimo. Moko, pecilni prašek, kokosovo moko, sol in pomarančno lupinico zmešamo. Potem zmešamo to z maslom, na koncu pa narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Zmes damo v pečico na 150–170 stopinj za okoli 50 minut.

2. Medtem pripravimo preliv. Stepemo sladko smetano. Jedilno čokolado stopimo nad vodno paro. V tretji posodi pripravimo rumenjake s sladkorjem, ki jih stepemo. Ko se čokolada skoraj ohladi, jo damo v smetano, zmešamo skupaj, čisto na koncu pa dodamo rumenjake in pomarančni sok. S tem prelijemo testo v modelu za torto in damo v skrinjo. Uro in pol, preden postrežemo, vzamemo iz zamrzovalnika in okrasimo.

Mateja J. Potočnik

Urošev recept za
peresnike z bolonjsko omako

Sestavine
1 čebula
2 stroka česna
2 korenčka
1 steblo zelene
od 2 do 3 žlice olja
400 g mlete govedine
100 g mlete svinjine
400 g pelatov
150 ml rdečega vina
150 ml goveje jušne osnove
2 lovorjeva lista
origano
timijan
sol
poper
testenine  peresniki

Priprava

1. V ponev damo olje, počakamo, da se segreje, dodamo čebulo, popražimo, da postekleni. Nato dodamo mleto meso in ga pražimo, da razpade na koščke in se obarva. Potem dodamo nariban korenček, sesekljan česen, zeleno (kar celo steblo damo notri, da ga lahko na koncu vzamemo stran) in vse druge začimbe.

2. Zalijemo s pelati, vinom in jušno osnovo. Kuhamo pokrito na zmernem ognju vsaj 50 minut. S to omako zalijemo skuhane peresnike. Okrasimo s svežim rožmarinom ali čim drugim.

Objavljeno v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025.

Revija Jana je na voljo tudi v spletni trafiki. Vabljeni k branju!

revija Jana