Ko smo v uredništvu razmišljali, s kakšno naslovnico bi za božič razveselili svoje bralce, smo se hitro strinjali, da morajo biti na njej otroci, saj je to čas največjih otroških pričakovanj. Otroške očke so ob pogledu na pravljično okrašena drevesca, lučke, Božička, ki prinaša darila, enako žareče, ne glede na barvo kože, narodnost, veroizpoved. Vsi govorijo isti jezik! To je mogoče videti tudi na naši fotografiji, na kateri so nam pridno pozirali mali junaki: triletni Aleksander Mikolič, sedemletna Amber Thompson in petletna Prija Dolinar.

Aleksander Mikolič in Betka Šuhel Mikolič
Otroško navdušenje zleze pod kožo
»Takoj ko začne dišati po praznikih, postane naše stanovanje polno ljudi. Prijatelji in ljudje, ki so nam blizu, pa jih čez leto ne vidimo prav pogosto, so v tem času najbolj zaželena družba. Pa tudi sami radi hodimo na obiske,« pravi Betka Šuhel, mamica triletnega nežnega Aleksandra. »Najin sinko se praznikov seveda veseli tudi zato, ker vsakdo, ki pride na obisk, tudi kaj prinese. Zato zdaj sleherno jutro vpraša, kdo pride na obisk tisti dan. In že sta v hiši veselje in pričakovanje.« Letošnje praznovanje je v njihovi družini precej drugačno od prejšnjih dveh let. »Prvi dve leti sva vzdušje ustvarjala z možem, tokrat pa je vznemirjenje Aleksandrova domena. Neskončno je bil vesel prvega snega, lučk v središču mesta, vsakič znova se veseli predstav, ki jih obiskujemo … Na vprašanje, kam bo Božiček dal darilo, če ni smrečice, smo morali takoj ukrepati, zato smo morali drevesce letos okrasiti veliko prej kot prejšnja leta. Tako da zdaj mirneje spimo,« se smeji. Vendar zdaj vsako jutro zagovarjajo Božička, ker še ni utegnil priti (nakupovanje in izbiranje daril mu pač vzameta zelo veliko časa), in odganjajo strahove, da na malega nikakor ne bo pozabil, čeprav je na svetu še veliko otrok, ki jih mora obdariti. Ker Aleksander še nima občutka za čas, je zanj praznik vsak dan, ko se mu zgodi kaj novega in vznemirljivega. Mamici pridno pomaga kuhati, peči piškote, pospravljati. »Res smo letos razbili kar nekaj okraskov, ker so spolzeli iz drobnih rokic, ampak to je prav tako del praznične zgodbe.« Božični večer po navadi preživijo s starimi starši. »Scenarij za letošnje božično jutro pa še pripravljam. Najbrž bo Aleksandra zbudil zvonček, potem bom sama verjetno spustila kakšno solzico, ker bo Aleksander ves srečen prikobacal iz postelje in bosih nog lezel pod smrečico, in sledilo bo sladko razkritje izpolnjenih želja … Komaj čakam! Prednost družine s triletnikom je prav gotovo tudi ta, da starši spet postanemo otroci. Pravljičnost in otroško navdušenje ti zlezejo pod kožo!«

Prija in Vesna Dolinar
Mali Božiček
Mala in navihana Prija Dolinar, Indijka po mamini strani, s starši in starimi starši praznuje decembrske praznike po slovensko. Z indijskim nadihom, se smeji njena mama Vesna Dolinar, lastnica priljubljene indijske restavracije Namaste. Z mamo, ki je prišla k nam v sedemdesetih letih (oče se je po nekaj letih vrnil v Indijo) in odprla verigo znanih trgovin Sariko, Slovence že leta seznanjata z indijsko kulturo, ki sta jo domiselno vtkali tudi v decembrske praznike. Indijski vpliv je mogoče čutiti, videti in okusiti. Med praznično okrasitvijo je poleg smrečice po indijsko veliko sveč, prižgejo tudi kadila. Na mizi pa se poleg slovenske potice, ki se jo je Vesnina mama naučila odlično peči, veselijo še piščanca iz peči tandoori – to je Prijina najljubša jed, ocvrtih indijskih kruhkov poori, najrazličnejše zelenjave z začimbami in indijskih sladic. Družine so v Indiji veliko bolj povezane kot pri nas, pravi Vesna, zato se za božič pri njeni mami zberejo vsi bližnji sorodniki. »Veliko pa se slišimo tudi s tistimi, ki so na drugem koncu sveta.« Božični večer je za Prijo, za zdaj edinega otročka v njihovi božični zasedbi, zelo pomemben. Z božično kapico na glavi igra vlogo malega Božička. Z žarečimi očki deli darila, ki jih je dobri mož pustil pod smrečico. »Natanko ve, da Božiček vse leto opazuje, ali je bila pridna,« se smeji Vesna. »Letos mu je pisala, da bi rada imela posteljnino z liki iz znane otroške risanke.« Vendar veselja z Božičkovim slovesom še ne bo konec! Kajti za novo leto bosta z babico prižigali ognjemete in rakete. »Mama pravi, da jo to spominja na njeno otroštvo v Indiji,« pravi Vesna. Indijsko novo leto diwalli Indijci praznujejo po luninem koledarju konec oktobra ali na začetku novembra ob sladkih indijskih dobrotah. »Odkar imamo restavracijo, lažje sledimo indijskim praznikom.« Tako so njihovi kuharji ob praznovanju diwallija pripravili pravo značilno indijsko pojedino na veliko navdušenje obiskovalcev. In seveda male Prije, ki je letos že drugič obiskala deželo svoje mame in babice.

Amber Thompson in Saša Godejša
Peka piškotkov ob božičnih pesmicah
Sedemletna Amber, hčerka mojstrice ličenja Saše Godejša, se tako kot vsi otroci v decembrskem času najbolj veseli prihoda treh dobrih mož. Njenega očeta, po rodu Jamajčana, je Saša spoznala med študijem v Londonu. »Jamajka je bila v zgodovini angleška kolonija, zato so že njegovi starši prevzeli angleške običaje, ki so precej podobni našim,« je povedala Saša. »Tako kot povsod je tudi tam božič predvsem družinski praznik upanja, pričakovanja in veselja.« Obdarovanje je pomemben del, pri čemer pa so zelo pozorni na izbiro daril. »London je okrašen že od novembra, na Trafalgar squaru prižgejo veliko norveško jelko, trgovine se šibijo pod težo daril, gledališča in druge kulturne ustanove ponujajo bogat praznični program, povsod vrtijo božično glasbo, ljudje pa se več družijo in veselijo. Zelo všeč pri njih sta mi dve stvari: v tem času so prepovedali uporabo pirotehničnih izdelkov in posebno lepo poskrbijo za brezdomce in ljudi, ki živijo v revščini. Veliko sredstev zberejo v humanitarne namene. Družine pa tako kot pri nas krasijo smrečice in otroci na konec postelje privežejo veliko božično nogavico, v katero Božiček odvrže darila. Na mizi ne sme manjkati puran ali goveja pečenka z brstičnim ohrovtom in s pečenim krompirjem. Posladkajo se z božično torto, slivovim pudingom, pitami, polnjenimi z mletim suhim sadjem, oreščki in konjakom. Po božičnem kosilu tradicionalno poslušajo kraljičin govor in spremljajo športne dogodke. Imajo pa tudi najlepše voščilnice na svetu!« Najprisrčnejše so tiste, ki jih izdelamo sami. Amber in Saša sta jih sami izdelovali in se ob tem zelo zabavali, vse dokler Amber ni šla v šolo. »Zdaj pa voščilnice in okraske izdelajo v šoli za božični bazar, na katerem starši potem te čudovite izdelke kupimo, denar pa gre v humanitarne namene.« Doma z mamico okrasita novoletno jelko in stanovanje ter postavita jaslice. Deklica se še posebno veseli peke prazničnih piškotkov ob prepevanju božičnih pesmic. »Zelo rada poje znano Jingle bells,« nam je še zaupala Saša. »Amber se seveda veseli srečanj in sprehodov z očkom, ki je trenutno v Sloveniji. Imata svoj svet, svoje ustvarjalne urice. Vedno pa komaj čaka tudi obisk starih staršev v Londonu. »Letošnjega praznovanja se še posebno veselimo, saj bosta spomladi Amber in hčerka mojega partnerja Izidorja, Katarina, dobili bratca ali sestrico. To bo za nas vse najlepše darilo!«