Mateja Jordović Potočnik

Ne le da je Petra Matos vodilna sila, ki ustvarja model trajnostnega regionalnega razvoja, temveč daje možnost za napredek številnim mladim po svetu. Zgolj letos je 220 prostovoljcev sodelovalo v 450 delovnih akcijah in Petra si najbolj želi, da bi tudi ti širili vrednote solidarnosti, sodelovanja in aktivnega državljanstva ter povrnili upanje v boljši svet. Rojeno Kamničanko, ki ji je bil čut za naravo in soljudi privzgojen v družini, iz dneva v dan poganja prav to, da je prepoznala svojo vlogo v svetu.

Obzorja se človeku najbolj odpro s potovanji, je prepričana. »Tako vidiš, kakšne so težave sveta, in spoznaš, da v Sloveniji živimo pravzaprav v raju in bi morali biti zadovoljni. Ko okusiš življenje v Indiji ali Južni Ameriki, kjer sta res revščina in kriminal, se zavedaš, za kaj si je treba prizadevati v svetu. Je izsekavanje v Indoneziji tudi moja težava? Je!«

6 razlogov, zaradi katerih smo jo izbrali med kandidatke 

Več razmišljati in manj trošiti. K temu bi rada spodbudila ljudi. Ko sta z možem v Indiji z drugimi prostovoljci z vsega sveta izkusila trajnostni način življenja, ju je to globoko spremenilo. Občutila sta, kaj pomeni delati v dobro sveta, kaj pomeni živeti v skupnosti, v kateri ljudje drug drugemu delijo različna znanja in talente. »Doživiš polnost ob skrajni skromnosti in se zaveš, da vseh teh vedno novih stvari, tega hlastanja po vedno več materialnega sploh ne potrebuješ. Zakaj si ne bi več delili, izmenjavali, bili skromnejši in bi bili zato bolj zdravi in srečnejši?!«

Moralna dolžnost. Čeprav sta razmišljala o življenju v kakšni od ekovasi v tujini, sta čutila moralno dolžnost, da ostaneta v Sloveniji in tukaj ustvarita tak prostor. Podprimo vse, kar bo dobrega – to je bila vodilna misel, preden sta našla potencial za to prav v zaledju slovenske Istre. Tukaj želijo vzpostaviti model trajnostnega razvoja in območjem, ki to najbolj potrebujejo, to pokazati s pomočjo mladih. Zato najprej prisluhnejo domačinom, nato pa njihove predloge, ideje in projekte podprejo s pomočjo prostovoljcev. V zapuščenih vasicah, v katerih ostajajo večinoma starejši, neobdelane in zarasle površine ter prelepa kulturna dediščina kar kličejo na pomoč.

Pomoč istrskim vasem. Letos imajo za sabo že naslednje delovne akcije: očistili so veliko zaraslih in zasutih jezerc, ki so jih za namen napajanja živine in divjih živali ustvarili ljudje; skupaj s starejšim domačinom so obnavljali podirajoče se kamnite zidove, ki so kulturna dediščina Istre, kosili in čistili so okolico starih cerkva, nekemu domačinu so pripravili drva za zimo, drugemu so pomagali v oljčnem nasadu, kmetu so priskočili na pomoč pri sajenju in pobiranju pridelkov, poleti so družinam ponudili varstvo otrok – dva prostovoljca sta jih učila angleščino, obirali so sadje in se kakovostno družili. Pomagajo tudi Rdečemu križu in Karitasu, ki jima manjka prostovoljcev, ter drugim organizacijam, ki delajo dobro. Tako v polnosti podpirajo okolje. Domačini jih velikokrat vidijo kot z neba poslan čudež, pogosto pa jim za njihovo delo ponujajo plačilo. »'Ne, mi vam želimo to dati.' 'A kar tako?' nas potem nejeverno sprašujejo,« pripoveduje Petra.

Širjenje pozitivnosti in solidarnosti. Ne samo konkretna dejanja, druga plat projekta je prenos sporočila oziroma poziv ljudem: pomagajmo si, bodimo aktivni državljani – spodbujajmo to! Aktivni državljan nisi samo v političnem smislu, temveč tudi tako, da kot človek človeku daješ dobro – vsak dan, je prepričana Petra. Z možem sta že štiri leta prostovoljca, skupaj z dvema malčkoma živijo skromno nomadsko življenje. Selijo se tja, kjer jih potrebujejo. Program Trajnostni park Istra deluje na donatorski osnovi. Če bi se zanašali na evropske projekte, pri katerih ti lahko čez dve leti zaprejo finančno pipico, ne bi mogli delovati dolgoročno. Zato je njihov cilj, da so od njih neodvisni. Donacije so namenjene pokrivanju stroškov, ne za služenje ali plačo – prostovoljci pridejo delat in prispevajo tudi za hrano. Če kdo ne more, ga ne odslovijo.

Mladi za dobro sveta. So edini projekt v Sloveniji, ki je sposoben gostiti 20 prostovoljcev v katerem koli času. Spijo v šotorih, vaških hišah, zdaj se jim obetajo stalni prostori v Kastelcu. Prostovoljci z vsega sveta jih najdejo na spletnih prostovoljskih platformah. Večinoma so to mladi, ki si med študijem ali takoj po njem vzamejo leto premora. »Tako svet prihaja k nam v Istro. To so aktivni mladi, ki hočejo v svetu narediti nekaj dobrega, in mi jim kažemo, kje so lahko aktivni. Drug od drugega se učimo in hkrati delamo nekaj lepega – za svet.« Hkrati pa zaradi te intenzivne izkušnje mladim spreminjajo življenja in jim kažejo pot v prihodnost.

Uresničiti sanje! »Živimo drugačno življenje, to zagotovo. Ampak ko so sanje tako močne, kar rineš in rineš in gre. V prihodnje bi rada, da bi tak projekt, kot je Trajnostni park Istra, imela vsaka slovenska regija.«

Vsak ima moč širiti dobro

Kaj bi naprej spremenila na svojem področju?

»S tem ko pomagam drugim, ne želim od njih ničesar v zameno, temveč bi želela, da dobra dejanja širijo. In potem se bo svet spremenil. Če bi ljudje delovali pozitivno, sejali dobro naprej (pa četudi vsak dan samo prijazno besedo in nasmeh), lahko spreminjamo svet. Dejansko se tako vali snežna kepa, ki se je niti ne zavedamo, in želela bi si spremeniti prav to: da vsi prepoznamo, da imamo moč! Potrebujemo aktivne prebivalce Istre, ki bi nam pomagali prepoznati, kaj je res tisto, za kar se je pri njih vredno bojevati.«