Splet

Skrivnostni razlog ločitve. V teh dneh smo izvedeli. Dvanajst zakoncev se je lani razšlo po več kot 50 letih zakona?! Halo! Saj prav dolgo itak ne bi več trajalo. Povprečno jih dočakamo 80. Se torej splača? Ja, v pregovorih je vedno kanček resnice in Slovenci imamo tudi tistega o vnemanju starega panja. A še vedno malo dvomim. Konec koncev so pri 80 težave s kolki, koleni, rameni in kar je še sklepov, ki bi pri tovrstnem gašenju utegnili priti prav, nekaj povsem običajnega. In bolijo že, ko je treba sesti na školjko. Kaj šele pri drugi dinamiki početja. Recimo, da rit(mika) torej ni najbolj verjeten razlog za ločitev. Kaj torej bi lahko bilo? Prijateljica me je spomnila.

Ljudem tam nekje po 60. bi bilo treba spremljanje dnevnega časopisja in informativnih oddaj prepovedati. Zaradi zdravja. Sploh v zdravstvu, kakršno imamo. Stare zakonce, ki so sicer v življenju previharili že marsikaj, komentiranje vedno novih in novih doneskov naših briljantnih politikov in njihovih še briljantneje izbranih kadrov spravlja na rob pameti. Povem iz prve roke. Sočasno prebiranje časopisa ob jutranji kavici - saj veste, ti imej prvi, meni daj drugi del časopisa – se zna dostikrat precej glasno končati. In povodov je neskončno veliko. Če najdete kakšno področje, kjer vse teče kot po maslu, kjer smo super, kjer imamo vizionarske načrte, mi, prosim, sporočite. Vsa vitalna štejejo. Zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, energetika, sociala, okolje, infrastruktura, varnost, kmetijstvo, kultura … Se vam zdi, da za katero od teh v Sloveniji vemo, kaj hočemo in kako do tja?

Če ne varuhinja, pa ... Nič ni od Boga dano. Pa če še tako trdno verujete. Vse nastaja – oziroma bolje povedano, bi moralo nastati – v glavah izvoljenih in potem od njih delegiranih na ključne položaje. Na položaje, kjer bi morala imeti glavno besedo stroka, kjer se ne bi smeli svaljkati tisti, ki jim po nekem strankarskem ključu neka pozicija pripada. V normalnih, s politiko nekontaminiranih okoljih se vse začne in konča pri ljudeh in znanju. Tam, kjer ima politika glavno besedo, pa oboje nadomestijo KADRI!

Ne mine teden, da ne bi zasvetila kakšna nova zvezda. Ne zato, ker bi bila sama po sebi bleščeča, ampak ker ji žarometi »pripadajo«. Liljana Kozlovič, sekretarka prejšnje vlade, je SMS-ov kader. Nekdaj policistka je v teh dneh postala v. d. direktorice Arsa. Arsa, ki je ena ključnih agencij za umeščanje razvojnih projektov in zaščito okolja obenem. V praksi to pomeni, da po tekočem traku izdaja in potem odvzema okoljska dovoljenja. Po diktatu, kakor pač politika ukaže. In Lidija Kozlovič, ki je, ko je ostala brez službe in nadomestila plače, kandidirala tudi za varuhinjo človekovih pravic – zakaj pa ne, saj je kader –, je prepričana, da ji je delo pisano na kožo. Prepričan je tudi minister Zajc, ki je tudi iz stranke SMC?!

Pripada?! Sama sem bila vesela, ko je Miro Cerar vstopil v politiko. Njegov način razmišljanja mi je bil blizu, pisal je imenitne komentarje, znal je razumljivo in prepričljivo govoriti o zapletenih rečeh, ki nas jih večina sicer nikoli ne bi dojela. Na volitvah je triumfiral. Vse drugo vemo. Sama sem vesela, da se je zgodilo, kar se je, ker bolj nazorno mi nihče ne bi znal razložiti, kako malo štejejo vse prej opisane vrline, če nimaš tistih, ki so za politiko nujne. Če nisi politik po duši, če nimaš karizme, če ne znaš pritegniti pravih ljudi, če jim ne znaš videti v dušo in te potem ti tvoji »najbližji« vozijo, kakor jim drago. Vse to se je Cerarju zgodilo. In stranke danes dejansko ni več. A ostanek je še v koaliciji. To pa pomeni, da pomembnim udom še pripadajo funkcije. Tudi njemu, seveda. In za to gre. Njim pripada!!! Zbrcajo se strokovnjaki, tistih nekaj, ki jih imamo, da dobijo položaj politiki. Po strankarskem ključu. Če je dren doma, je za položaje v Bruslju krvavo klanje. Bilo, je in bo. 

Komisarji EU. Vlada LDS je poslala Janeza Potočnika, Cerarjeva Violeto Bulc, koga bo Šarčeva? Mira Cerarja, Tanjo Fajon, koga tretjega? Marsikaj je verjetno v igri, a zdi se mi, da še najmanj tisto, kaj dobrega bo izbranec naredil za  Slovenijo … ker, saj veste, mi zastopamo celotno EU!? Verjetno res, a sedanji predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani se je Italijanom prikupil, ko je, kot komisar – neuspešno sicer – poskušal glasno in na vse kriplje rešiti domačo Alitalijo. No, biti evropski komisar res ni kar tako. Ne le zaradi odgovornosti. Plača je več kot solidna, poleg tega pa komisarjem še dve leti po koncu mandata pripada okoli osem tisoč evrov nadomestila. Tudi lep dodatek k pokojnini. In tudi možnosti za visoke zaslužke po mandatu gotovo marsikoga vlečejo v prestolnico Evrope. Možnosti je precej. Mimogrede, ko že omenjam Tajanija, ki pri nas zaradi izjav v Bazovici ni dobro zapisan, naj vendarle povzamem siol.net, da je prav ta Tajani edini od bivših komisarjev, ki je po koncu mandata zavrnil dvoletno nadomestilo, češ, to je preveč, ne potrebujem ga. In ga ni, saj je odkorakal na položaj predsednika evropskega parlamenta.

Povsem na repu ugleda.  Institucij, ki so sestavljene paritetno glede na članstvo v EU, je ogromno. Od parlamenta, komisij, odborov sekretariatov takšnih in drugačnih, vseh sort sodišč, bank … Indija Koromandija za naše in mnoge druge »kadre«.  No, vsem ne uspe, kot pravkar beremo v primeru Marka Pavlihe. A on tja ni šel kot strankarski kader. Na Nato pri zagotavljanju nujnih strankarskih in nacionalnih položajev tudi ne gre pozabiti. Tudi za te položaje minule strankarske zasluge štejejo več kot generalski čin. Mimogrede, za 15 zaposlenih diplomatov v predstavništvu Nata davkoplačevalci prispevamo okoli 1,5 milijona evrov na leto (leto 2016).

Več v reviji Zarja št. 25, 18. 6. 2019.