Profimedia

Najprej proti otroški paralizi, zelo nalezljivi virusni bolezni, ki prizadene živčni sistem in povzroča trajno ohromitev. Naše generacije se nevarnih otroških bolezni ne spominjajo več, ker smo jih zatrli, proticepilci pa zmeraj znova pogrevajo svoje teorije o nevarnostih cepljenja, tudi otroškega. O smiselnosti cepljenja smo se pogovarjali z otroško  zdravnico Katjo Šoštarič Likar, ki dela v Ajdovščini že 43 let in ima kar okoli tri tisoč bolnikov, kar je največ v naši državi. Najbrž bi bil smiseln tudi pogovor o tem, kako zmore oskrbeti toliko otrok, drugi zdravniki pa obupujejo pri pol manjšem številu, a o tem kdaj drugič.

Medtem ko so nekoč starši z otroki stali v vrstah za cepiva, danes otroški zdravniki z začudenjem opažajo, da počasi narašča število tistih mam in očetov, ki odklanjajo cepljenje otrok, češ da so cepiva nevarna za njihovo zdravje. »To nenehno ponavljanje ter kroženje netočnih, škodljivih in celo povsem izmišljenih informacij po svetovnem spletu in včasih celo v resnih medijih v zdravnikih poraja vprašanje, kaj se je zgodilo, da ljudje vse manj zaupajo zdravnikom in znanosti in vse bolj alternativcem.« Odgovora seveda ne ve.

In nadaljuje: »Učinkovitost cepljenja je bila neštetokrat znanstveno dokazana. Tudi zato je pri nas smrtnost zaradi otroških nalezljivih bolezni izjemno nizka.«

Prav zaradi cepljenja, antibiotikov, vse večje čistoče in zdravega življenjskega sloga smo postali dolgoživa družba. »Zaradi dobre precepljenosti otrok v Sloveniji pri nas še niso razsajali v večjem obsegu ošpice, oslovski kašelj ...«

Zaščita plodu

Med nosečnostjo preidejo na plod materina protitelesa in s tem je zaščiten proti boleznim, ki jih je nosečnica prebolela ali pa je bila proti njim cepljena. »A ta protitelesa se že po nekaj tednih izločijo iz dojenčkovega krvnega obtoka, zato otrok ni zaščiten ravno v obdobju, ko je zaradi razvoja in rasti zelo ranljiv za okužbe.«

Nalezljive bolezni ga zato še bolj ogrožajo ter lahko potekajo težje in s hujšimi posledicami kot pri odraslih.

Svetuje, da začno starši s cepljenjem že pri treh mesecih. »Tako otrokov obrambni sistem zgradi zaščitno raven protiteles in naredi spominske celice, ki nato ob morebitni izpostavljenosti povzročitelju bolezni preprečijo, da bi otrok zbolel.

Še bolje je, da se nosečnica proti koncu nosečnosti cepi proti oslovskemu kašlju in s tem ščiti svojega novorojenčka v  prvih mesecih življenja, dokler se ne cepi.«

Kaj je cepljenje? 

»Pri cepljenju v telo z injekcijsko iglo vnesemo (redkeje v obliki tekočine, npr. pri cepivu proti rotavirusu, ki ga dojenček popije):

- močno oslabljen cepilni virus, ki ne povzroča bolezni, ali

- mrtve delčke virusov oziroma bakterij.

S tem na nenevaren način posnemamo okužbo in otrokov imunski sistem izdela zaščitna protitelesa ter spominske celice. Če je pozneje v življenju izpostavljen povzročiteljem bolezni, se njegov imunski sistem zelo hitro odzove in prepreči bolezen ali pa ta poteka v milejši obliki.«

Otroke, ki še niso dopolnili eno leto, običajno cepijo v mišico na stegnu, starejše pa v mišico zgornjega dela nadlahti.

Obvezno cepljenje

V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti najnevarnejšim nalezljivim boleznim: ošpicam, rdečkam, mumpsu, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbi z bakterijo hemofilus influence tipa b in hepatitisu B.

»Na voljo imamo kombinirana cepiva, s katerimi lahko otroke cepimo proti več nevarnim nalezljivim boleznim naenkrat, in sicer proti ošpicam, rdečkam in mumpsu ter proti vsem drugim naštetim boleznim skupaj. Vsa obvezna cepljenja krije zdravstveno zavarovanje.«

V ambulanti, ki jo vodi, je precepljenost otrok višja, kot je povprečje v RS. »S tem dosegamo enega izmed ciljev kakovosti dela, ki ga imamo zapisanega v ISO standardu našega zdravstvenega doma.«

Kolektivna imunost

Na vprašanje, zakaj so nekatera cepljenja obvezna, odgovori: »S cepljenjem zaščitimo sebe in posredno tudi druge, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. Temu pravimo kolektivna imunost. Z njo varujemo najranljivejše člane družbe, med njimi novorojenčke, ki prva cepiva lahko prejmejo šele pri treh mesecih.«

Poudarja, da mora biti otrok, ki ga starši pripeljejo na cepljenje, zdrav, in še priporoči, da je najbolje, da otrok prejme vse odmerke ob priporočeni starosti.

Nezaželeni učinki cepljenja.

»V veliki večini so neželeni učinki cepljenja blagi in prehodni. Najpogosteje se pojavijo rdečina, oteklina, bolečina na mestu vboda ali slabo počutje in razdražljivost. Včasih se pojavijo tudi neješčnost, nespečnost, zaspanost, driska in bruhanje. Pri majhnih otrocih je kar pogosta tudi povišana telesna temperatura, ki traja največ od en do dva dni. Ti neželeni učinki se običajno pojavijo v prvih dneh po cepljenju in ne predstavljajo razloga za skrb.«

Vrtec in cepljenje

Za vpis v javni ali zasebni vrtec morajo biti otroci obvezno cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. »Če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka to cepljenje ni vpisano, se vpis v vrtec zavrne. To določa Zakon o nalezljivih boleznih v členu 51a. Seveda pa se v vrtec lahko vpišejo otroci, ki se niso smeli cepiti zaradi zdravja ali ki so še v postopku pridobivanja odločbe o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov.«

Avtizem in cepljenje.

Na koncu sogovornica spregovori še o kombinatornem cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, saj prav o njem na spletu kroži veliko netočnih informacij. »Najvztrajnejša med njimi je, da to cepljenje povzroča avtizem. Razširila se je po študiji, ki jo je leta 1998 Andrew Wakefield izvedel na komaj 12 otrocih. Pozneje so mu dokazali, da je zaradi finančnih interesov rezultate raziskave priredil, zato so mu odvzeli zdravniško licenco, študija pa je bila preklicana in umaknjena. Nobena od poznejših študij ni mogla dokazati vzročne povezave med avtizmom in cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.«

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 14. 02. 2023.

revija Jana