Partizanska revolucija Rock Partyzanov za začetek, Bistvo skrito je očem, nekakšna različica malega princa Omarja Naberja, za konec, vmes pa veliko na različne načine uglasbene ljubezni in seveda zmagovalna Vanilija Maje Keuc. Takšna je bila letošnja Ema, prvič zgolj s povabljenimi izvajalci ter z za nekatere bolj in druge manj posrečeno kombinacijo glasovanja žirije in ljudstva. Majina zmaga ni nikogar presenetila, saj je bila že od samega začetka favoritinja, ali imamo z izbranko kakšne resne možnosti  na letošnjem evrovizijskem spektaklu  v Nemčiji, pa se seveda nikomur niti sanja ne. Mlada pevka, ki se je uveljavila po uspešnem nastopu na slovenski različici iskanja talentov, ter evrovizijska veteranska zasedba  avtorjev pesmi, zakoncev Urše in Matjaža Vlašiča ter Boštjana Grabnarja, je sicer, vsaj teoretično, obetavna kombinacija. Navsezadnje se je z Leno lani obrestovala tudi dolga leta izjemno neuspešni Nemčiji, sicer eni izmed evrovizijskih velikih, ki imajo zaradi velikega finančnega vložka v ta glasbeno-scenski šov vsako leto zagotovljeno mesto v evrovizijskem finalu.
Sloveniji oziroma nacionalni televiziji je po lanski evrovizijski katastrofi z Narodnozabavnim rockom pravzaprav že resno tekla voda v grlo. Ima sploh še kakšen smisel, da sodelujemo, smo se spraševali.  Navsezadnje stroški sodelovanja niti niso tako majhni. Zato je bil letošnji način izbiranja slovenske predstavnice logična odločitev. Morda še zadnji poskus, da v evrovizijskem cirkusu, ki tako ali tako poskuša z večjo vlogo žirije znova dati večji pomen glasbi in ne zgolj šovu, pustimo opaznejši oziroma boljši vtis.
Na letošnji Emi je med prisotnimi prevladovalo mnenje, da je v povprečju vsekakor na višji ravni kot prejšnja leta, ko so se skladbe izbirale z razpisom. Vsekakor je bila zaradi izbire povabljenih izvajalcev glasbena ponudba bolj raznolika in tudi kakovostnejša. Darja Švajger, poleg Severine in Mojce Mavec članica žirije, je povedala, da je imela zato kar precej težav, ko se je morala odločiti za dve pesmi, med katerima je na koncu odločalo ljudstvo s telefonskim glasovanjem. Pogumna dekleta, za sodelovanje v žiriji na Emi je pač treba biti kar pogumen, saj ne glede na vse vedno sledi plaz bolj ali manj anonimnih kritik, vsaj če berete spletne forume. Na teh se je seveda že nekaj minut po koncu Eme nabralo na stotine bolj ali manj argumentiranih mnenj. Večina, tudi med prisotnimi v studiu nacionalne televizije, je bila zmagovalki Maji Keuc zaradi njene izvedbe dokaj naklonjena. Le o pesmi, saj se nekaterim zdi malce zastarela, so mnenja bolj deljena. Pa tudi o tem, ali ne bi morda zvenelo bolje, če bi Maja na evrovizijskem odru pela v angleščini. Večne evrovizijske teme pač, pri katerih seveda ne bo nikoli soglasja.
Precej soglasja pa je v ocenah voditelja Eme. Klemen Slakonja, ki si je televizijsko kilometrino pred časom uspešno nabiral z vodenjem televizijskega nedeljskega popoldneva, si je prislužil veliko pohval. No, tudi nekaj kritik, te so seveda neizbežne, toda prevladuje naklonjenost. Klemen je zabaven in vsekakor nadarjen fant, ki bi na Eminem odru še veliko bolj blestel, če ne bi šlo med prenosom pravzaprav marsikaj narobe. »Pregrizel sem se,« je rekel po koncu. Pregrizel pa se je, kljub nepričakovanim zapletom zaradi tehničnih težav (zaradi njih je bil urednik oddaje Andrej Hofer po prireditvi nekoliko bledičen),  dobro. Tako dobro, da so mnogi rekli, da je kot voditelj prekosil celo Jurija Zrneca.  Kar je za slovenske estradne razmere ultimativen kompliment.
Klemen je postregel z zabavnimi in tudi zbadljivimi domislicami na račun letošnjih in tudi prejšnjih sodelujočih na Emi, prav navdušil pa je s svojim imitiranjem ter tudi petjem.  Pesem 16 let skomin, v kateri je povzel vse dosedanje zmagovalce Eme, ima pravzaprav vse nastavke, da postane uspešnica, blestel je v duetu z Darjo Švajger.  Nekateri so mu, spet anonimneži na spletnih forumih, sicer očitali žaljivost, toda njegov sprehod skozi šestnajst let slovenskega sodelovanja na evrovizijskih izbiranjih je bil res vrhunski. Vključno z ugotovitvijo, da majhna pevka (Darja Švajger in Nuša Derenda) pomeni majhen problem in velik uspeh. Klemen je imel še toliko težjo voditeljsko nalogo, ker je bil na odru sam. Če odštejemo žirantke.
Poleg Darje, ki se ponaša z najboljšo evrovizijsko uvrstitvijo, torej sedmim mestom, sta torej kot žirantki o usodi nastopajočih  odločali Mojca Mavec in Severina. Darja je večinoma hvalila vokaliste, Mojca govorila o nujnem pogledu čez planke, Severina pa je delovala skorajda zdolgočaseno, čeprav gre to bržčas na rovaš simultanega prevajanja, ki je bilo zelo moteče.
S tem, da je bila Severina v žiriji, sicer ni bilo nič narobe, četudi so se nekateri zmrdovali nad tem. Evrovizija je šov, pri katerem ne odloča le glasba, ampak še marsikaj drugega. In kdo se na to spozna bolje kot ona? Seve je na odru Eme seveda odpela tudi svojo evrovizijsko Štiklo, potem pa je nismo več opazili. Tudi njen novi partner je bil tam, a se je diskretno in spretno izogibal medijem.
Te je pravzaprav bolj zanimalo drugo dogajanje. Na zabavi po Emi v bližnjem hotelu se gostov ni trlo. Nekateri izvajalci so, najbrž razočarani, takoj odšli drugam, Ema pa na koncu le ni izzvenela kot posebej eliten dogodek.
Srečna in morda sploh ne tako zelo presenečena Maja Keuc je seveda prišla na zabavo. Prišla je tudi poraženka glasovanja finalnega kroga April. Dekle, ki se je poskušalo prebiti na evrovizijski oder z za odtenek pretiranim posnemanjem Lady Gaga, je bilo videti veliko manj nesrečno kot avtor njene skladbe Ladadidej Raay. Pravzaprav si je mladenič že v tako imenovani zeleni sobi, »green roomu«, kjer smo se drenjali izvajalci in novinarji, brisal solze. Hudo razočaran je bil videti, in to je pozneje skrival s temnimi očali ter z za odtenek preveč evforičnim vedenjem. Precej drugače od Omarja Naberja, na primer, ki so mu z njegovo pesmijo Bistvo skrito je očem mnogi pripisovali precejšnje možnosti za uvrstitev v finalni krog, pa se mu je ta po mnenju dam v žiriji nazadnje izmuznil.
Zmagovalko torej imamo, med dvema povsem različnima glasbenima slogoma je občinstvo odločno (z dobrimi 28 tisoč glasovi) odločilo v prid »vlašičevsko« klasične Maje Keuc pred »gagajevsko« April (dobrih 11 tisoč glasov). Upajmo, da smo tokrat izbrali prav.