Teodor Hočevar je dijak 3. letnika novomeške gimnazije, Zoisov štipendist, fant, ki uživa v latinskoameriških plesih, rekreativni športnik in raziskovalec. Ob toliko dejavnostih ima le malo časa zase, si ga pa takoj po šoli vedno vzame za psa, ki ga pelje na daljši sprehod, a zato se učenje zavleče pozno v noč. Sicer rad »visi« na tablici – tako kot večina mladih. Ni čudno, da so ga glavoboli začeli opozarjati, kako nekaj ni v redu. Začeli so se pojavljati na koncu osmega razreda, ko je sodeloval na številnih tekmovanjih in si prizadeval za najboljše ocene. Napetosti in posledično stresov je bilo vse več. Ugotovili so tudi, da slabo vidi – na desnem očesu je imel dioptrijo 1,25, na levem 0,5. Nič tragičnega, a dovolj za težave.

Zaradi računalnikov so pri mladih oči zelo na udaru, saj le malokdo upošteva priporočilo, da se je po dobri uri strmenja v zaslon treba zazreti drugam, kaj šele da bi delali vaje za sprostitev utrujenih oči. No, Teodor Hočevar in njegovi prijatelji jih izvajajo.

Več v Zarji št. 35, 30. 8. 2016