Sporazum, ki nas lahko vse uniči
Tiso so že v pradavnini častili kot sveto drevo. Njen les je trd, žilav, a vendar prožen. A ima tudi temno plat, smrtno strupene liste in semena.
Od kamene dobe so njen les uporabljali za izdelavo orožja, za Grke in Rimljane je pomenila moč, previdnost in modrost v nesreči. A ima tudi temno plat, smrtno strupene liste in semena. Zato je pomenljivo, da se eden od mednarodnih trgovskih sporazumov imenuje TISA (Secret Trade in Services Agreement), saj, vsaj glede na podatke WikiLeaksa, prikriva strupe, ki grozijo vsemu človeštvu.
Preplah. V italijanskem l'Espressu, kjer so sicer povzeli informacijo po Süddeutsche Zeitung, so objavili, da naj bi se vse skupaj začelo, ko so ZDA spoznale, da jim sporazum iz leta 2001 z zasedanja Svetovne trgovinske organizacije v Dohi (Katar) ni prinesel nič koristnega. V avstralskem časopisu TheAge odkrito napadajo sporazum, češ da bi lahko ogrozil in podrl štiri osnovne finančne stebre Avstralije. Na stežaj naj bi odprl vrata tujim bankam, ki bi lahko dobile celo dostop do zvezne banke in avstralskega plačilnega sistema. Dr. Patricia Ranald z Univerze Sydney je zgrožena. Trdi, da želijo ZDA s tem sporazumom zavezati roke vsem vladam, ki bi pristopile k njemu. Sporazum od njih recimo zahteva zamrznitev vseh obstoječih finančnih regulativ, kar med drugim pomeni, da nobena vlada ob morebitni novi finančni krizi ne bo smela pomagati svojim podjetjem ali dejavnostim, obenem pa je odprta možnost, da tuji vlagatelji prevzamejo vse popolnoma brez ovir. Pri čemer se tudi kasneje tega ne bi več dalo vrniti v prvotno stanje. V ta namen bi lahko v Avstralijo »začasno« pripeljali ljudi, računalniško tehnologijo, komunikacijsko, pravno službo in specialiste za posamezna področja, vsi podatki avstralskih strank bi lahko šli iz države, v roke podpisnic sporazuma TISA, kjer pa jih avstralski zakoni ne bi več branili. Najbolj pa je sporna točka o ustanovitvi regulativnega sedeža nekje v tujini, ki bi sodil in preverjal stanje avstralskega finančnega sektorja brez domače kontrole. Za EU, ki je tudi že pristopila k temu spornemu sporazumu, bi to pomenilo en sam glas, kar komisija pred evropskim parlamentom brani s tezo, da se bodo tako lažje vklopili v podpisovanje sporazuma. Podatki na strani EU kažejo, da je vse to za nas samo krasno, drugega pa nič.
Od kod torej tak halo in hrup? Če na hitro preletimo trgovinski sporazum, ta pokaže precej nenevarno sliko, a predvsem za ameriške državljane. Ti naj bi z njim pridobili največ. Obljublja jim dodaten dobiček 800 milijard v prvem letu, kar bi precej osvežilo šibek finančni trg te države, preostale podpisnice pa naj bi dobile pretok informacij, tehnologijo in možnost obratne poti, dostop do ameriškega trga. A ta je obubožan, od tod prvi dvom, ko pa spoznamo, kakšno svobodo bi sporazum dal korporacijam, se zgrozimo.
Zakaj o TISI ne vemo nič? Na internetni strani EU je navedenih kup demantijev v prid sporazumu. A ne piše, zakaj naj bi bila TISA koristna, le v čem naj ne bi škodovala. Tudi Slovenija (med drugimi državami EU) je med 50 državami sveta, ki so podpisale sporazum. Vse podpisnice tega krasnega, dobrohotnega sporazuma so se s podpisom zavezale, da bodo o njem molčale še vsaj pet let. Dobesedno. Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da gre za pogajanja o »ambicioznem storitvenem sporazumu, ki predvideva vključitev vseh sektorjev in načinov ponudbe storitev, vsaka država pogajalka pa bo imela možnost, da sama določi, kateri storitveni sektor bo odprla tujim ponudnikom storitev in za koliko«. In še, »tako kot vsa preostala pogajanja o trgovinskih sporazumih tudi ta niso javna, dokumenti pa so dostopni le državam udeleženkam pogajanj«. Kot rečeno, če molčijo po svetu, molčijo tudi pri nas.
Več preberite v tiskani Jani (št. 29, izid: 22. 7. 2014).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
