© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Kako pravilno ravnati ob ugrizu kače


Marija Šelek
8. 7. 2025, 05.55
Posodobljeno
06:13
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Smrt zaradi ugriza kače je v Sloveniji redkost, a ukrepati je treba pravilno in hitro. Po ugrizu strupenjače se ne premikajte, kačo fotografirajte in takoj pokličite reševalce!

kace Navadni gad GP foto grisa planinc.jpg
Griša Planinc
Še ena izmed naših strupenjač je navadni gad, ki ga pogosteje srečamo v visokogorju, a se pojavlja tudi drugje. Za vse vrste gadov je značilen močan vzorec.

Nedavna smrt osemdesetletne ženske iz Gorenjske zaradi ugriza kače je prva v zadnjih 60 letih. Gospo, o kateri domačini vedo povedati, da se s sprehodov nikoli ni vrnila brez šopka, je modras ugriznil v roko. Zanjo so bila usodna leta, verjetno pa tudi to, da je po ugrizu sama prišla domov. Po ugrizu strupenjače, pri nas so nevarne tri vrste, se ne premikajte, kačo fotografirajte in takoj pokličite reševalce!

Sloveniji živi 11 vrst kač, največ vrst je na Primorskem. Strupene so tri: modras, navadni in laški gad. Zaradi ogroženosti so pri nas zakonsko zaščitene vse domorodne vrste kač, torej jih je prepovedano vznemirjati, zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, jih imeti v ujetništvu, jih prevažati, prenašati ali prodajati. Za vznemirjanje lahko dobite od 100 do 300 evrov kazni, če kačo ubijete ali poškodujete, pa od 200 do 1000 evrov. Če z njimi (ali njihovimi deli) trgujete ali jih posedujete, lahko greste tudi v zapor (do treh let).

kace Modras DK (2) foto David Knez.jpg
David Knez
Modras je razširjen po vsej Sloveniji in je strupen. Prepoznaven je po značilnem rožičku in cikcakastem vzorcu na trupu.

Nevarna kot deževnik

»Vsako srečanje s kačo je nekaj posebnega,« pravi Griša Planinc, vodja projekta Kačofon, ki je skupaj z dr. Anamarijo Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo in Katjo Konc z biotehniške fakultete skušal približati kače sedmi sili. Po vsakem odmevnem dogodku se v javnosti zanimanje za te plazilce poveča, predvsem pa se razširja strah. Po slišanem neutemeljeno, saj kača napade človeka zelo redko. Pravzaprav to v resnici ni napad, ampak obramba. Če boste opazili kačo, jo lahko z varne razdalje (meter ali več) opazujete; ko vas bo zaznala, bo začela iskati skrivališče, saj je skrivanje ena njihovih glavnih strategij preživetja. In včasih se res zgodi, da si skrivališče začne iskati ravno v naši smeri. Nikar ne delajte sunkovitih gibov v njeno smer, saj se takrat pri njej prižge rdeča luč, opozarja Planinc. »Preden kača ugrizne, sika – če ne upoštevamo svarila ali ga morda ne slišimo, lahko ugrizne. Kače najbolj moti naš dotik, to jih preplaši. Zmotno je tudi prepričanje, da nas kača sliši; lahko kričimo na ves glas, pa nas ne bo – teh frekvenc ne sliši.«

kace Navadni gož GP foto grisa planinc.jpg
Griša Planinc
Navadni gož

Pomembno je, da ko se odpravimo v naravo (v gozd, hribe, visokogorje), nosimo dobro, zaprto obutev, hodimo po poteh in gledamo pod noge. Če v gozdu na primer nabiramo borovnice, preverimo, ali je slučajno kje kača. Zanimivo je, da se kobranka in belouška nikoli ne branita z ugrizom. »Kot bi imeli opraviti z deževnikom!« pripomni Planinc. »Vrste, ki ugriznejo, a človeku niso nevarne, so: črnica, belica, progasti in navadni gož, smokulja, mačjeoka. Če vas ugriznejo, boste čutili nekaj podobnega, kot bi se ukleščili s ščipalko za perilo. Na koži bo njihov ugriz pustil plitke ranice in nekaj lokalne rdečice. Ranice lahko razkužimo in sterilno pokrijemo.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 27, 8. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Revija Jana,št 27
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.