Mateja J. Potočnik

Škofja Loka je teh dneh v resnici videti kot pravljično mesto. V starem mestnem jedru so potekale prodajne razstave ustvarjalcev, poimenovane Izložbe domišljije, ki jih vodi in koordinira Loški muzej Škofja Loka. Letos so jih pripravili že četrtič.

Kreativnice imajo svoje prostore na Spodnjem trgu, tik ob nekdanji tovarni Šešir, kjer je bilo v preteklosti največ obrtniškega prebivalstva in kamor zelo radi zahajajo tako domačini kot turisti. Njihovi prostori so povezani s klobučarstvom, zato razstavljajo tudi nekaj klobukov iz zapuščine tovarne, obiskovalcem pa prikažejo film o njihovi izdelavi. Poseben navdih daje enotnost ustvarjanja in skupnega predstavljanja kreativnic, ki preprosto ne poznajo konkurence in zavisti. Širina, s katero se ponaša prav vsaka od ustvarjalk, jih je dodobra osvobodila tovrstnih nepotrebnih bojazni. Med seboj si delijo različna znanja in njihova ustvarjalnost preprosto nima meja. 

Ustvarjajo v različnih tehnikah (od polstenja, tkanja, pletenja do barvanja vlaken z rastlinami in krojenja oblačil), vsem pa je skupna ročna izdelava unikatnih izdelkov z visoko uporabno in estetsko vrednostjo ter kakovostjo. Tu potekajo različne delavnice in dogodki, v prihodnje pa si želijo še razširiti krog sodelujočih ter se povezovati z drugimi ustvarjalkami in ustvarjalci. 

Mateja Jordanovič Potočnik

Anja Musek (Amusa) je mojstrica polstenja. Njen atelje boste našli le nekaj deset metrov stran od Kreativnic. Vse svoje stvaritve izdeluje ročno v stari tehniki mokrega polstenja (filcanja). Njeno oblikovanje je sodobno, minimalistično, uporablja pa le kakovostne naravne materiale, kot so – poleg volne – svila, lan, konoplja, viskoza, kopriva, bombaž, bambus ... Za vse svoje izdelke je prejela certifikat kakovosti Art & Craft – Slovenija.

Po izobrazbi je krajinska arhitektka, ki je, preden se je odločila za polstenje, delala predvsem kot prostorska načrtovalka. Anja pravi, da ji je polstenje spremenilo življenje. »Včasih sem težko vstala iz postelje. Zlasti ob ponedeljkih. Zdaj ponoči velikokrat sanjam o stvareh, ki bi jih rada izdelala, in komaj čakam, da se začne nov dan. Težko me je spraviti iz ateljeja,« se smeji. Prepričana je, da nam bo lahko s tem svojim načinom izražanja še »veliko povedala«.

Mateja J. Potočnik

Ladka Peneš (mamaLadka) volno naših ovc barva z rastlinami, ki jih nabira v naravi ali goji na vrtu. Rastline uporablja tudi za neposredno tiskanje na svilo in bombaž. Barvano česano volno prede na kolovratu in iz nje izdeluje filcane copate, torbice, šale, etuije za očala in telefone, filcano milo in druge manjše izdelke. Iz volnene preje plete šale, kape, rokavice, nogavice in otroške copatke.

Po izobrazbi je profesorica tujih jezikov, po poklicu prevajalka, sicer pa ustvarjalna upokojenka, ki ima tri odrasle otroke in devet vnukov. Odkar se je pred dobrimi desetimi leti pri solčavskih filcarkah naučila te obrti, dnevi zanjo nimajo dovolj ur. »V vseh teh letih sem dodobra spoznala našo domačo volno in tudi našo avtohtono ovco jezersko-solčavske pasme. Bila sem tajnica Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme in sem ponosna lastnica plemenske ovce. Imam jo v reji na Jezerskem, ne doma v bloku, da ne bo pomote,« se veselo smeji. »Zelo me veseli raziskovanje – nove rastline, nove tehnike, nove barve, novi materiali. Obeta se mi še veliko zanimivosti in veliko veselja.«

Nina Vastl Štefe (Mojdom) je arhitektka, ki oblikuje in izdeluje tekstil za dom iz naravnih materialov. Njeni izdelki so oblikovno izčiščeni, tekstil barva ročno, tudi z rastlinskimi barvili. Svoje izdelke tudi ročno šiva in tiska. Izdeluje prte, nadprte, pogrinjke, podstavke, posteljnino, lahke odeje, prešite in volnene odeje, okrasne blazine, zavese in preproge.

»Delam samo z naravnimi materiali, kot so lan, volna, surova svila, kopriva, konoplja, ramija ... Najprej sem ves tekstil izdelovala samo v naravnih odtenkih, torej brez barv. Izdelki so bili samo ročno šivani ali tiskani z zelo preprostimi likovnimi elementi, kot so krog, črta, ploskev. Potem so prišle barve. Najprej klasične tekstilne, te so dale na naravnih podlagah krasne zamolkle odtenke, pozneje pa sem počasi spoznavala, se učila in postajala vse bolj navdušena tudi nad naravnimi barvami in barvanjem z rastlinami, te so me v zadnjem času čisto prevzele. Barve, ki jih dobim z listjem, cvetjem, koreninami, plodovi in semeni rastlin iz tega našega okolja, so presenetljive in čudovite.«

Nina, mamica štirih otrok, obožuje naravo, ki je njen večni navdih. »Življenjski krog, cikličnost in brezmejna mirna lepota, po drugi strani pa drznost, divjost in polnost narave ... čudovito! In k temu želim tudi jaz dodati kanček lepote.«

Lili Panjtar (LILAStudio) je po izobrazbi oblikovalka oblačil, po duši in srcu pa predvsem rokodelka. Kot otrok je ure in ure preživljala pri babici, ki je bila šivilja. »Med pisanimi krpicami sem našla svoj mir in zadovoljila svojo ustvarjalno žilico. Tako je bil študij oblikovanja smiselno nadaljevanje moje ljubezni do tekstila.«

Lili se je izoblikovala v tekstilni industriji, saj je kar dvajset let oblikovala za škofjeloško Odejo. Poleg tekstilnega in produktnega oblikovanja se je vse bolj posvečala grafičnemu, vizualnim komunikacijam in projektiranju notranjosti. Od leta 2013 oblikuje in ustvarja v svojem LILAStudiu. Trenutno se največ ukvarja z grafičnim in oblikovanjem po naročilu, z opremo interierjev in tematskimi razstavami. »Vse bolj pa se posvečam tudi rokodelstvu in unikatnemu oblikovanju, ker me izpolnjuje, navdihuje in pomirja. Raziskujem različne materiale in tehnike, kot sta unikatno oblikovanje z mokrim polstenjem volne ter recikliranjem papirja. V Kreativnicah se trenutno predstavljam z unikatnimi ročno polstenimi uporabnimi predmeti (pokrivali, šali, rokavicami, copati, nakitom, mili) in z nekaj kosi namiznega tekstila, pobarvanega z indigom.«

Več v reviji Zarja št. 52, 24. 12. 2018.