Navidezna krhkost

Krhkost je zgolj navidezna, hitro ugotovim. In to tako pri prosojnih porcelanskih izdelkih kot pri njihovi ustvarjalki. Nika Stupica je videti nežna – še toliko bolj v beli srajci – tudi njena koža je kot iz porcelana, vendar pa je njen značaj daleč od krhkosti. Čaj pijeva iz njenih skodelic – ona ima svojo (tisto jutranjo), nežno, belo, okrašeno zgolj z belimi pokončnimi črtami, ki jih najprej otipaš s prsti in šele nato vidiš, moja pa je posuta z nežnimi zelenimi pikami.

Zakaj porcelan?
Ko je kupila svojo prvo peč, je mojster dejal, da je izbrala odlično, da pa v njej ne bo mogla peči porcelana. »Ah, porcelana tako ali tako ne bom pekla,« mu je odvrnila. Očitno se zarečenega porcelana največ speče.

Prosojno, belo, nežno
Je lahko ta žlahtni material vedno znova izziv? »Ravno to me je pritegnilo. Ta belina, ta prosojnost … Pa ravno prav je 'topel'. Najbolj mi ugaja klasičen, glaziran porcelan, ta je tako 'mehak'.« Potem je začela dodajati nežne barve – turkizno, sivo, medeno, modro in ubito roza. Pomembno je, da barve ne prekrijejo porcelana, da se doseže simbioza.

Kam hodi po navdih? Menda v naravo?
»Zelo rada grem v naravo. Vedno so me fascinirale njene strukture.« A navdiha ne išče zavestno, prepričana je, da preprosto moraš imeti nekaj v sebi, v rokah moraš imeti to obrt, ki ti pomaga, da določene stvari delaš z rutino, hkrati pa ti prav rutina omogoča, da narediš kdaj tudi kaj prav posebnega.

Moraš biti zasanjani umetnik, da ustvarjaš nežno lepoto? Kajti od tega je treba tudi (pre)živeti
»Če je zasanjani umetnik delaven, je lahko tudi zasanjan. Ne sme pa sanjati med delom. (smeh) Predvsem ne pri porcelanu. Pri porcelanu moraš biti tehnično zelo podkovan. Lahko si neverjetno kreativen in morda poznaš določene osnove, a če ne obvladaš cele vrste tehničnih zakonitosti, kako se ravna s tem materialom, boš zelo težko kaj ustvaril.«

Boštjan Jan, tehnični direktor podjetja Kaolin, je Nikin partner tudi v zasebnem življenju. Kako jima gre ta simbioza?
»Najprej sem se tega bala, kajti če je doma vse v redu, ni nujno, da bo vse v redu tudi v poslovnem odnosu. A je izvrstno. Tudi zato, ker mi zdaj ni nič več treba skrbeti za tehnično plat zgodbe. Samo rečem: 'To potrebujem!' In Boštjan mojo kreativno idejo tehnično uresniči. Res pa je, da tudi on priznava, da bi vsakogar, ki bi mu pred desetimi leti dejal, da se bo ukvarjal s temi stvarmi, sila začudeno pogledal.«

Paketi z njenim porcelanom čedalje pogosteje potujejo v tujino
»Frankfurtski sejem pred leti je bil odskočna deska in je to tudi vsako leto od takrat. A te stvari se ne zgodijo čez noč. Zdi se, da te trg kar nekaj časa opazuje, pa tudi midva sva morala izpiliti načine, kako se predstavljati v tujini. Nazadnje je paket z najinim porcelanom odletel v Avstralijo, potuje pa tudi na Japonsko, nekaj paketov gre v Nemčijo, dokaj redno jih pošiljava v Švico …«