Pretekli teden smo spremljali zgodbo Primoža Smrtnika, nekdanjega podjetnika, ki mu številni naročniki nikoli ne bodo plačali za opravljeno delo. Doživel je živčni zlom, zbolel za Parkinsonovo boleznijo, ki pa je zaradi neporavnanih obveznosti za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne more zdraviti. Državi je dolžan 19.000 evrov, država njemu 30.000. Ampak država je kruta mati: najprej vrni, potem dobiš pravice. Uradne institucije trdijo, da po zakonu pobot ni možen, drugi pravniki tolmačijo, da pobot ni prepovedan. Anita Ogulin, ki se s podobno nemočnimi posamezniki srečuje vsak dan, pravi: »To je tipičen primer, ko institucije v državi vpijejo, da se ne da nič narediti, rešljivo pa je v resnici čisto vse!« Srčno pravo in zdrava kmečka pamet, kje sta? Očitno bomo morali zadevo Smrtnik vzeti v roke državljani.

Vse se začne pri plačilni nedisciplini. Če bi bili računi za opravljeno delo plačani, se Smrtniku ne bi bilo treba tresti pred vso Slovenijo. Nastavljanje obraza javnosti je bilo njegova poslednja rešilna bilka, novinarka nacionalne televizije Jelena Aščić pa je takoj odreagirala. »Svoj obraz izpostavljam za vso Slovenijo, za boljšo Slovenijo. Spravili so me na rob groze. Če bom s svojo zgodbo komu pomagal, bom zelo vesel – tako vesel, da vam ne znam povedati. Zdaj pa potrebujem denar – ne zase, za v roke, ampak da si rešim vsaj nekaj zdravja,« je povedal Primož Smrtnik. Oče štirih otrok je po besedah njegovega znanca preveč pošten za obrtnika. Poštenost je njegov greh.

Čeprav je zmagal na sodišču, so podjetja, ki so mu bila dolžna, razglasila stečaj, on pa se je lahko za plačilo samo obrisal pod nosom. Zavodu za zdravstveno zavarovanje je bil tako dolžan že 26.000 evrov, saj so obresti neusmiljeno rasle. Takrat je k sreči še imel tovornjak, prodal ga je ter poplačal 7000 evrov obresti. Glavnica 19.000 evrov pa mu še vedno visi nad glavo. Isti zavod je njemu dolžan več kot 30.000 za boleznino, ampak mu ta pravica ne pripada, dokler ne odplača svojega dolga. Vsem razumnim državljanom se zdi samoumevno, da to ne bi smel biti neki velik problem: zavod od tistih 30 tisočakov odpiše 19 tisočakov pa je. Na zavodu so neomajni – pobot nima zakonske osnove (vsaj ne za samostojne podjetnike), in prikimava jim tudi ministrstvo za zdravje. »Samo za pobot prosim, da bi bil na nuli, da mi ne bi tekle obresti, nič drugega,« pa moleduje Smrtnik.

Zakon ni zver. Novinarji drezamo z vprašanji na zavod za zdravstveno zavarovanje, tam pa odgovarjajo, da zadeva Smrtnik opozarja predvsem na kompleksno problematiko finančne nediscipline v državi, ki jo mora reševati predvsem Vlada RS tudi z ustreznejšo finančno in stečajno zakonodajo. Razumemo, krivi sta država in ta presneta zakonodaja, ki nikoli ni čisto popolna. Ampak medtem ko se bodo papirji in poročila prekladali še leto, dve ali več, vam človek trpi na pragu. Lahko vidite preko črke zakona? Preko zakona vam sploh treba ni, je prepričan ustavni pravnik dr. Andraž Teršek, ki odločno, celo navdušujoče razlaga: »Birokratom zakon nikoli in nikdar ne prepoveduje absolutno in kategorično, brezprizivno, da bi pobotali terjatev (močno obolelega) državljana do države s terjatvijo države do njega. Takšne prepovedi ni. In če bi bila, bi bila protiustavna. Seveda pa tega ne moremo dopovedati tistim, ki pri razlagi in uporabi prava ne uporabljajo ne zdrave pameti, ne razlagalnih možnosti uma, ne pravnih načel in vrednot, ne ustave, ne zakladnice pravne in politične filozofije in NE SRCA! Brez kulture srca ni pravne kulture.« Po njegovem mnenju v avtomatiziranem in brezdušnem sledenju črkam na papirju ni prava. »Zakon ni zver, ki človeku preprečuje biti srčen, moralen in dober. Zakon je orodje, s katerim mora človek z umom, srčnostjo, moralo in krepostmi, zatorej tudi dobroto in pravičnostjo, urejati in urediti skupne zadeve v politično organizirati družbi, še zlasti pa skrb za sočloveka. Mera je vselej mera človeka!«

Kritičen je do številnih uradnikov, ki se vedejo kot brezdušni, dušebrižni, brezsrčni, golo avtomatizirani stroji. »Ti ljudem nikoli zares ne povejo, zakaj točno ne morejo zakona uporabiti po meri človeka, uma in srca! Ne povejo, kaj se jim po njihovem mnenju pravzaprav lahko zgodi ali se jim bo zgodilo, če bodo zakon uporabili človečno, umno, pravično, razumno, v funkciji dobrega in s srcem! Tega ne povejo. Samo izrečejo avtomatizirano neumnost, prežeto z razčlovečenostjo,  ravnodušnostjo do človečnosti: 'Tega se pa ne da.' Česa se ne da? Zakaj se ne da? Kdo je tako odredil, da se ne da? Kaj se bo zgodilo, če se bo dalo? Zakaj ne smejo? Kdo jim to prepoveduje? Kaj jim to preprečuje? In kje so se tega, da ne smejo ali ne morejo, se ne da, naučili?«
Teršek je tudi edini, ki je pred kamerami Tarče ponudil konkretno rešitev: v dveh urah lahko (pro bono)  spiše pravno utemeljen predlog za pobot. In zadeva se lahko reši v dnevu ali dveh. A že v isti sapi, ko je ponudil rešitev, je sekretarka ministrstva za zdravje zmajala z glavo in jasno je bilo, da iz tega ne bo nič. Je pa obljubila, da bodo zadevo preučili.

Glavno vprašanje. Koliko denarja v tem trenutku potrebuje Primož Smrtnik, da lahko gre na že dogovorjeno zdravljenje na nevrološko kliniko? Smrtnik se je lanskega oktobra sicer res invalidsko upokojil in je zdravstveno zavarovan, vendar zgolj osnovno, za celotno zdravljenje Parkinsonove bolezni pa je potrebno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Iz tega naslova pa Smrtnik zdravstveni zavarovalnici dolguje tisoč evrov. Odveč je najbrž pojasnjevati, da Smrtnik tega denarja nima, saj niti elektrike ne more plačevati. »Tisti, ki so mi dolžni, so razglasili stečaj (bili so registrirani kot d.o.o.), zanje je konec poti, zame kot samostojnega podjetnika (s. p.) pa te možnosti ni. Nobene miloščine nočem, samo svoje bi rad nazaj. Pa da vrnem tistim, ki sem jim dolžan, da bom imel čist obraz,« pravi. Dolžan je približno desetim ustanovam, med katerimi se mu je uspelo dogovoriti zgolj s Komunalnim podjetjem Vrhnika – za kar mu je izjemno hvaležen. »Kaj takega ne privoščim nobenemu. Če ne bi imel ob sebi družine, ne vem, ali bi zdržal.«
Te dni se očitno »trudijo« s predlogi za rešitev tudi na zavodu za zdravstveno zavarovanje, saj so se domislili še tega: »Dodajamo še, da g. Smrtniku v primeru, da center za socialno delo ugotovi, da je socialno ogrožen (če izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči), uredi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa zanj plačuje državni proračun.«
Smrtnik je seveda že bil na pristojnem centru za socialno delo in tam dobil namig, da bo očitno moral svoj problem javno izpostaviti.
Na zavod za zdravstveno zavarovanje so striktni: ne popuščajo, saj se je zaradi strožjega ukrepanja plačilna disciplina vplačevanja v skupno zdravstveno blagajno v zadnjih letih izboljšala. Upamo, da tako brezkompromisno terjajo dolgove tudi od tistih, ki svoje obveznosti zmorejo plačevati, vendar jih nočejo.

Kaj zdaj? Ko bi morali vsi odgovorni skočiti na noge in poiskati rešitev, častijo črko zakona. Drugačno kot Teršek in strokovnjaki pri varuhinji, ki pravijo, da ni razumnih razlogov, zakaj posamezniku oteževati položaj. »Iz načel pravičnosti in dobrega upravljanja izhaja, da je treba posamezniku pomagati, ne pa mu povzročati stroškov in postavljati ovire na poti uveljavljanja nespornih pravic.« Vsem je vse jasno, razen tistim, ki držijo škarje v roki.
Edina rešitev, ki jo lahko izvedemo takoj, je, da mi, sočutni državljani, združimo moči, pobrskamo po svojih denarnicah in pomagamo. Kot že tolikokrat doslej. To zmoremo storiti. Kaj zmoreta predsednik in njegov kabinet, ki sta Smrtnika opazila – ker je bil v Dnevniku –, pa bomo še videli.
 

Pomoč družini Smrtnik
Da bo lahko Primož Smrtnik plačal dodatno zdravstveno zavarovanje in morda še dolg do zavoda za zdravstveno zavarovanje, so pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje odprli račun. Ljudje so namreč klicali, da bi radi pomagali.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
SKLIC: SI00 528  DRUŽINA SMRTNIK
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865 
BIC: HAABSI22
KODA: CHAR
 

NEZAVAROVANI
Brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je pri nas kar 22.000 oseb.
Zapadli neplačani prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje samostojnih podjetnikov, oseb, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, in kmetov pa znašajo nekaj več kot 73 milijonov evrov!

Šimen Zupančič