Biba Jamnik Vidic

Leta 1973 je Mladinska knjiga izdala kuharsko knjigo nemškega urednika in avtorja neleposlovja Rolanda Gööcka, Sto in enkrat dober tek. Gööck se je podpisal pod 230 knjig. Med njimi je bilo nekaj kuharskih. Sto in enkrat dober tek ni navadna kuharska knjiga. Avtor v uvodu zapiše, da je to knjiga za ljudi, ki imajo kuharsko umetnost za pustolovščino in so radovedni, kakšne jedi se kuhajo v sosedovih loncih. V knjigi je namreč zbral sto najslavnejših receptov sveta z zgodbami, ki se skrivajo za recepti. Med njimi je cesarski praženec.

Takole je zapisal ob receptu za cesarski praženec. »Praženec je v Avstriji, južni Nemčiji in na Češkem jed, ki jo spečejo v ponvi in razkosajo na koščke, čeprav bi lahko iz tega slastnega testa naredili tudi kolače.«

O iznajdbi te jedi kroži veliko zgodb. V eni je to jed cesarju Francu Jožefu, ki se je med lovom izgubil in sam taval po gozdu, pripravila kmetica, h kateri se je zatekel po pomoč. Druga zgodba pa pravi, da so praženec izumili na ljubo cesarice Elizabete – Sissy, ki ni marala kolačev.

Sestavine

·         5 jajc

·         80 g sladkorja

·         250 g moke

·         1/8 l mleka

·         60 g masla

·         ščepec soli

·         limonina lupina

·         100 g rozin

·         maščoba za peko

Priprava

1. Rumenjake s sladkorjem penasto umešamo ter postopoma dodajamo moko, mleko, raztopljeno maslo, sol in limonino lupino. Na koncu previdno vmešamo še sneg iz petih beljakov in poparjene rozine.

 2. Na ponev z vročo maščobo vlijemo testo približno en centimeter na debelo, ga rahlo zapečemo, potem pa raztrgamo na manjše kose in jih po obeh straneh zlato zapečemo.

3. Potresemo z mletim sladkorjem ter ponudimo z marmelado in kompotom.

OCENA: Za prste obliznit

Cesarski praženec se od našega šmorna najbolj razlikuje po tem, da ne gre za malce debelejšo palačinko. Jed je zaradi obilice jajc zelo puhasta in se kar stopi v ustih. Zelo priporočam!

revija Jana