Zarja Jana

Raziskovalci so posledice uživanja industrijsko predelane hrane na organizem proučevali na vzorcu 886 ljudi, 645 moških in 241 žensk, v povprečju starih 67 let. Raziskavo vzorcev njihove DNK so začeli leta 2008 in jo nato osveževali vsaki dve leti. Sodelujoči v raziskavi so bili glede na prehranjevalne navade razdeljeni na štiri skupine: tisti v prvi skupini so pojedli največ dve zelo predelani živili na dan, tisti v četrti pa več kot tri. Pri slednjih, torej tistih, ki so zaužili več predelanih maščob, soli, sladkorjev, škroba, aditivov … ter manj svežih oziroma nepredelanih živil (zelenjava,  sadje, oreški …), so zaznali bistveno več srčno-žilnih bolezni, diabetesa in drugih bolezni, ki jih najpogosteje povezujemo prav s starostjo.

Prazna hrana pospešuje staranje. To, da je tovrstna hrana pomemben dejavnik pri razvoju omenjenih bolezni, samo po sebi niti ni kdo ve kako revolucionarna oziroma nova ugotovitev. A je raziskava ponudila še dodaten, prepričljiv argument, zakaj se je treba čim bolj izogibati industrijsko predelanim živilom: ugotovili so namreč, da prav ta pomembno vplivajo na skrajšanje kromosomskih telomerov in s tem na staranje organizma. Kaj to pravzaprav pomeni? Telomeri so zadnji konci vijačnice DNK, nekakšne kapice, ki varujejo kromosome. Tekom življenja se zaradi različnih dejavnikov krajšajo. Krajši ko so, bolj ogroženo je zdravje (bolezni srca in ožilja, mnoge oblike raka, diabetes tip 2, ateroskleroza, demenca …) organizma, ki se hkrati hitreje stara. V omenjeni španski študiji se je pokazalo, da je pri ljudeh iz četrte skupine, torej tiste z največ predelane hrane na svojem jedilniku, verjetnost za hitrejše in večje krčenje telomerov za 82 odstotkov večja kot pri ljudeh iz prve, torej s predelano hrano najmanj obremenjene skupine.  

Več v reviji Zarja Jana št. 40, 6. 10. 2020