Tridesetletna Mariborčanka Prija Barbara Balan je ženska, ki okoli sebe širi energijo ljubezni. Dobesedno. Očitno to čuti tudi domača mačka, saj jo obožuje in se začne takoj smukati okoli nje, čim Prija sede na hišni prag. Takoj se ji posveti, jo poboža in se začne prijazno pogovarjati z njo. Vse okoli te mlade ženske se dogaja v nekakšnem upočasnjenem ritmu, ob njej preprosto pozabiš hiteti. Na kmetiji Pr Nebav'c v vasi Dragovšek blizu Šmartnega pri Litiji, kamor hodi veliko obiskovalcev, poleg Prije Barbare živijo še trije mladi ljudje, ki si prizadevajo ustvariti varen prostor, kjer si ljudje lahko oddahnejo in najdejo sami sebe. Prija je že zelo mlada dobila izkušnjo, da institucionalni način ljudem v stiski ne pomaga. Življenje v naravi, ustvarjalnost in pristni medčloveški odnosi so po njenem tisti, ki zdravijo.

Prijo sem spoznala pred nekaj leti v indijskem Rišikešu, kjer je bila ena redkih Slovenk v sangi (skupnosti) svetovno znanega duhovnega učitelja Mudžija. Takrat sem ji kar malce zavidala globoka spoznanja o življenju in modrost, ki jih pri tako mladem človeku srečaš le redko. Zdaj ko poznam Prijino zgodbo, se mi njena modrost ne zdi več nenavadna. Mir, ki ga izžareva in je del nje, je posledica izkušenj, skozi katere je šla. Seveda je bolelo, a to je del duhovne rasti. Izjava, da je hvaležna za vse, kar se ji je zgodilo, iz njenih ust ne prihaja kot duhovna demagogija, ampak samo potrjuje energijo, ki jo ta nežna mladenka izžareva. Ko si z njo, energije stečejo. Vse okoli nas je bil mir, ki se je dotaknil tudi naju s fotografinjo.

Več v Zarji št. 38, 20. 9. 2016