profimedia

No, mogoče je nekaj dvignjenih obrvi povzročilo to, da je leta 2014 izročila zajeten ček ukrajinskemu proruskemu separatistu Olegu Carjovu, potem je pa poleg njega še pozirala z zastavo Nove Rusije, njegove samooklicane konfederacije. Ampak, je rekla, »rada bi jasno povedala, da to ni politično dejanje.«

Ah, potem je pa v redu.

Vsekakor se s politiko po tistem ni več ukvarjala.

Učna leta dive. Od leta 2006 je avstrijska državljanka. Za državljanstvo, ki ga je dobila v le nekaj mesecih, je zaprosila zato, je pojasnila, ker je bila dodobra sita zapletov z vizumi. Na svetovnih mejah pogosto ni lahko biti Rusinja, še posebej ne Rusinja, ki zaradi mednarodnih nastopov ogromno potuje. Dovolj imam ponižanj, je pribila.

Filma o njej še niso posneli, ampak bržkone je to samo vprašanje časa, zgodba o njenem vzponu je čisto prava filmska pravljica: ko je potomka kozakov iz Krasnodara študirala na sanktpeterburškem konservatoriju, je bila snažilka v Marijinskem gledališču in je tam najprej iz zaodrja gledala vaje in pozneje uspešno delala avdicijo. Opazil jo je sloviti dirigent Valerij Gergijev in postal njen mentor. Prvo nagrado je dobila leta 1993, leto zatem je v Figarovi svatbi prvič nastopila na odru Marijinskega gledališča in naslednje leto prvič v ZDA, v operi v San Franciscu. Leto 2002 je prineslo še dva velika debuta, v Metropolitanski operi in na salzburškem festivalu.

In potem je ni moglo nič več ustaviti. Bila je lepa, zapeljiva in imela je prekrasen glas. Paša za oči in za ušesa. Kaj ji je pa preostalo drugega, kot da postane operna diva? Ampak ne po obnašanju, nič ni muhasta, pravijo njeni kolegi. Še največ, kar bi ji lahko očitali, je to, da se je zaradi bolezni ali težav z glasom že večkrat umaknila iz že potrjenih projektov.

Tretji poskus. Tu je treba kar najostreje zanikati zlobne govorice, da jo zanimajo samo tenoristi – dva od treh najpomembnejših moških v njenem življenju sta bila baritonista, samo njen mož Jusif Ejvazov je tenorist. Drži pa, da si partnerje vedno izbira med pevci. In da to njim nikakor ne škodi, ker so bili vsi njeni moški manj slavni od nje. Morda bi bilo nepravično reči, da so zasloveli zgolj zaradi tega, ker so bili z njo, prepoznavnost pa jim je to vsekakor prineslo.

In tudi ne drži, da je Azerbajdžanec Ejvazov, s katerim je poročena od leta 2015, njen tretji mož. Je pa res, da je potrebovala tri poskuse, preden je z  Ejvazovom končno prišla do matičarja: osem let, od 1999 do 2007, je bila z italijanskim baritonistom Simonejem Alberghinijem, objavila sta zaroko, poročila se pa nista. Z naslednjo veliko ljubeznijo, urugvajskim baritonistom Erwinim Schrottom, sta bila skupaj od 2007 do 2013 in sta imela leta 2008 otroka, zdaj dvanajstletnega sina Tiaga (ki je »rahlo avtističen«, karkoli to pomeni), do oltarja ali matičarja pa nista prišla. In potem je leta 2014 srečala Ejvazova, pet mesecev pozneje objavila zaroko in se konec decembra 2015 z njim poročila na Dunaju, ker je to, je povedal ženin, najboljše mesto za romantično poroko.

In bila je zares veličastna, prišlo je 180 gostov, zvečine slavnih, tudi Placido Domingo, ki se ga takrat še ni dotaknila senca obtožb, da je nadlegoval svoje mlade in lepe kolegice, je bil med njimi. Nevesta je bila v belem in je nosila tiaro, ki ji jo je za to priložnost posodil Chopard, v katerega oglasih nastopa. Časopisi se kar niso mogli zediniti, ali je kronica vredna en ali dva milijona evrov, uradno njene vrednosti niso nikoli objavili, vemo pa, da je bila iz 18-karatnega belega zlata in obložena z diamanti. In potem sta se mladoporočenca odpeljala ... ne, ne v sončni zahod, temveč s kočijo po Dunaju.

Več v reviji Zarja Jana št. 34, 25.8.2020