© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Ne zapravljamo za neumnosti


Tina Horvat
26. 8. 2014, 07.50
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Družina Polič nam je najbolj znana z vsakoletne lestvice najbogatejših Slovencev, na kateri se vsako leto uvrščajo na najvišja mesta. Vendar se premožni Primorci v nečem razlikujejo od mnogih drugih.

Ne zapravljamo za neumnosti

Vladimir Polič je navdušen radioamater že od otroštva in z izumi si služi denar od desetega leta. Potem ko je doma izdeloval radijske oddajnike, brezžične sisteme za plonkanje, ojačevalce in TV-kamere, mu je leta 1998 uspel njegov največji, najpomembnejši in najbolj donosen izum – telemeter. Napravica za merjenje gledanosti televizij, ki jo uporabljajo kar v 50 državah, vse pa izdelajo v Luciji, je družino Polič zavihtela med najbogatejše v Sloveniji. Pa še nekaj razlikuje Vladimirja in njegova sinova Petra in Denisa od drugih. Večino hrane si pridelajo sami, na družinski njivi, do denarja pa imajo sila spoštljiv odnos in ga ne zapravljajo tjavendan. »Vse zaslužimo sami, zato nič ne mečemo skozi okno in zapravljamo za neumnosti,« nam je med zanimivim pogovorom povedal Vladimir, ki nas je skupaj s sinom Petrom sprejel na njihovi 35 metrov dolgi lepotici Adriatic Star, največji zasebni ladji, ki pluje pod slovensko zastavo.

Za vabilo na njihovo ladjo seveda obstaja poseben razlog. A ta ni, kot ste verjetno najprej pomislili, prav nič bahav, ampak je bolj praktičen. »Pravkar smo se vrnili s testiranja ladje na Malem Lošinju in bi morali doma še malo pospraviti, če bi nas tam obiskali. Poleg tega ne živimo v isti hiši, tale naša ladja pa nas združuje in je najbolj praktična za obisk,« razloži 34-letni Peter Polič.

Presenečenje, da mogotci, kot so Poliči, dopustujejo na Malem Lošinju, je le prvo od mnogih, ki smo jim bili priča tega dne. »Prav lepo smo se imeli. Naša ladja je bila zdaj dve leti na suhem, saj smo krizo izkoristili za temeljito obnovo, in je šlo pravzaprav za testno plovbo. Zato smo imeli kar nekaj prigod, rezultat pa je, da sva se s Petrom odločila, da bova šla delat izpit za poveljnika ladje. Drugače smo se zelo lepo imeli skupaj, vendar smo tudi te trenutke izkoristili za posle,« pripoveduje Vladimir.

Zakaj niso ves čas na dopustu? Nobena skrivnost ni, da ne Vladimirju ne njegovima sinovoma ne bi bilo več treba delati, saj je njihovo premoženje tolikšno, da bi jim omogočalo povsem brezskrbno življenje, a kot mi pojasni 66-letni glava družine, razmišljajo povsem drugače: »Zaradi denarja nam morda ne bi bilo več treba delati, a jaz imam še toliko nedokončanih idej in projektov, da jih ne morem kar pustiti. Res je, da se ta čas končevanja kar nekako podaljšuje in traja že več let. Večkrat se vprašam, ali res še potrebujem dodatne glavobole, ki jih prinesejo posli, a drugače ne morem. Povsem sem v tem, nobeden od nas ne bi mogel biti ves čas na počitnicah.«

Življenjski slog družine Polič določajo v glavnem posli in kot pripovedujeta oče in sin, se od večine ljudi razlikujejo predvsem v tem, da ne ločijo med koncem tedna in delovnim tednom. Velikokrat celo med koncem tedna več naredijo, ker jih ljudje ne motijo s telefonskimi klici. Vladimir razlaga: »Ponavadi vstanem med sedmo in osmo uro, pozajtrkujem, preberem časopise in preverim elektronsko pošto, ali je kaj res nujnega, potem grem v pisarno, pa na sestanke in vse to se rado zavleče do večera. Ravno včeraj me je klicala žena ob osmih zvečer, ali sploh mislim priti kaj jest.«

»No, kdaj pa kdaj si tudi privoščimo kakšno feštico, ko se vsa družina zbere ali pri očetu ali pri deset let starejšem bratu Denisu na pikniku ali pri meni na vinogradu in jim kaj skuham,« doda Peter.

Vse pridelano na družinski njivi. Najmlajši iz družine, Peter, je pred nedavnim postal vinar. Kupil si je sedem hektarov veliko posestvo z vinogradi nad Koprom, tam ima 20.000 trt malvazije in refoška. »To posestvo sem si uredil za dušo kot nekakšno zatočišče, ki mi ponuja občutek povezanosti z naravo. Pa tudi, če se ne vem kaj zgodi, bom tam gor nad koprskim zalivom vedno lahko preživel sebe in družino, no, ko jo bom pač imel …«

Peter Polič začne navdušeno pripovedovati, kako pomembno je, da si vsakdo čim več hrane pridela sam. In za zdravo prehrano in preživetje pravzaprav sploh ne potrebuješ veliko. »Imamo dobrih tisoč kvadratnih metrov veliko družinsko njivo in na njej pridelamo vse, kar potrebujemo, in manjši oljčnik. Vsem nam veliko pomeni, da jemo zdravo in doma pridelano. Drugega sploh ne potrebujemo. Nazadnje sem bil v trgovini pred nekaj meseci, ko je doma zmanjkalo straniščnega papirja.«


Več preberite v tiskani Jani (št. 34, izid: 26. 8. 2014).


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.