Zdravniki so prejšnji teden znova začeli stavkati zaradi nezadovoljstva s plačami in stanjem v zdravstvu. Medtem ko so bile vse luči uprte v zdravniški sindikat, smo sklenili v zdravstvenih domovih manjših krajev preveriti, kako poteka stavka. A v splošni ambulanti v Vuzenici, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi, smo spoznali Andrijo Halužana, dr. med., spec. spl. med., ki pravi, da ne bo stavkal. Pa ne zato, ker meni, da je v zdravstvu vse tako, kot mora biti. Še najmanj zaradi tega.

Vtaknite se raje kam drugam.

Andrija Halužan, splošni zdravnik, ki je bil pred leti izbran za častnega občana občine Vuzenica, torej v teh dneh dela kot običajno. »Stavkal ne bom in stavka se mi ne zdi potrebna, bi pa bilo nujno urediti zadeve na ravni države, ki že sto let niso urejene. Na primer, že štirideset let govorimo o izboljšanju osnovnega zdravstva, obenem pa se celotna politika in mediji že ves ta čas ukvarjajo samo z bolnišnicami ter sekundarnim in terciarnim zdravljenjem, medtem ko se o primarnem zdravstvu ne govori, kaj šele da bi se ukrepalo. Tudi zdajšnja stavka v ospredje postavlja samo bolnišnične zdravnike, vi ste prvi, ki ste pokukali v osnovno zdravstvo. Tu že več kot dvajset let čakamo na izboljšane in normalne normative, a jih še nismo dočakali. Poleg tega povzroča velike težave zasebništvo, ki je v osnovno zdravstvo prineslo samo slabo, a tudi o tem nihče nič kaj veliko ne govori. Ker so zasebniki dobili koncesije in svoje delo opravljajo popolnoma drugače, kot velevajo pravilniki, imajo zdravstveni domovi hude težave. Koncesijske pogodbe, ki so bile napisane pred dvajsetimi leti, danes pravzaprav sploh ne veljajo več, niso obnovljene, a se nihče v to ne vtakne,« opozarja.

Gospod tajkun in njegove pravice.

Tudi kar se tiče plač, ki so eden izmed osrednjih razlogov za stavko, ima sogovornik svoje mnenje. »Ne moremo pričakovati, da bomo imeli v Sloveniji takšne plače, kot jih imajo v Avstriji, Nemčiji in ponekod drugje. Je pa dejstvo, da politika noče dojeti, da je pri manjšem BDP-ju obenem manjši tudi izkupiček. Moramo se zavedati, da če hočemo nekaj imeti, moramo to tudi plačati. Če bi bilo obdavčeno čisto vse v zdravstvu, potem bi bilo toliko denarja, da ne bi vedeli, kam z njim. Vendar pozor: upokojenec mora dati od svojih 480 evrov, ki jih prejema na mesec, 12,5 odstotka dohodka za zdravstvo. Gospod tajkun in nekdo iz banke, ki dobi 20 milijonov odpravnine, pa od tega denarja ne dasta popolnoma nič za zdravstvo. Veste, če bi bile stvari normalno obdavčene, bi bilo denarja v zdravstvu več kot dovolj in bi lahko vse težave kaj hitro odpravili. Vse to so razlogi, zakaj ne stavkam – ker ta stavka nima nobenega smisla in se zaradi nje ne bo nič spremenilo. Morda se bodo dvignile plače za nekaj odstotkov, ampak uredilo se ne bo nič! To ni rešitev, « je prepričan.

Treba je narediti red!

Zdravnik zdaj povprečno pregleda na dan 60 bolnikov, predlagajo pa, da bi jih v prihodnje lahko obravnaval le 35. Sogovornika vprašamo, ali se strinja s tem, da bi prepolovili število bolnikov, ki bi jih zdravnik obravnaval na dan. »Lahko rečemo, da bomo prepolovili število obravnavanih bolnikov na dan, ampak kdo bo pregledal drugo polovico?! Konec tega leta bom imel 48 let delovne dobe in sem preživel devet ministrov, sekretarjev in tako naprej. Več bi morali razmišljati o tem, da smo mi tukaj predvsem zato, da pomagamo ljudem.« Glavna težava po njegovem ni preveč pacientov, ampak to, da se dela mimo vrst, po poznanstvih in prijateljstvih. »Če ima nekdo zveze na višji ravni, potem vse lepo teče, oni ubogi revež, delavec, pa lahko tudi umre, če je že na tem. Red je treba narediti! Saj obstajajo pravilniki, ki niso slabi, a kaj, ko se jih nihče ne drži! Tisti, ki se jih ne držijo, za to niti niso sankcionirani in temu jaz rečem, da ni politične volje.

Menim, da ta problematika še veliko bolj kot višja plača vpliva na odločitev vse več zdravnikov, da se odpravijo delat v tujino. Jaz delam tu samo še zaradi tega, ker noben mlad zdravnik noče priti sem. In kdo bi jim zameril pri absurdni plači, ki jo država namenja mladim zdravnikom! Šest let študirajo, šest let morajo opravljati specializacijo za družinskega oziroma splošnega zdravnika, potem pa na koncu nimajo pravice spunktirati kolena, poslati pacienta na magnetno resonanco ali pa denimo zašiti manjše rane, ker nimajo licence za kirurga in za ne vem kaj še vse. Družinskega zdravnika se je danes zreduciralo na to, da samo še zbira izvide in predpisuje stvari, ki mu jih veleva neki specializant, ki ima morda ravno dva tedna specializantskega staža. To je nelogično, ampak mi smo začeli težave spet odpravljati pri strehi namesto pri temeljih. Temelja medicine sta izobraževanje ter osnovna služba z zdravniki in medicinskimi in patronažnimi sestrami. Namesto o teh temeljih se pogovarjamo samo o bolnišnicah in po možnosti o kakšnem UKC. Ko se je v bolnišnici Izola streljalo, je ta dogodek odmeval še dolgo potem in veliko se je govorilo o potrebi povečanega varovanja bolnišnic. Niti en samcat medij se med spremljanjem tega dogodka ni vprašal, ali bi bilo potrebno varovanje v zdravstvenih domovih. Samo v bolnišnici morajo biti varovanje, kamere in še kaj, v zdravstvenem domu pač ne. Kaj pa potem, če zdravniki in sestre tu ponoči sami čakamo paciente, to ni pomembno!« konča.